Page 75 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 75
Spravna dejanja
gionalnem muzeju v Kopru, ni zaslediti prav nikakršne samorefleksije o
tragičnih usodah ljudi, ki so predmete muzeju zapustili. Veter sprememb
na bolje pa je pred kratkim zavel na stalni razstavi o preteklosti Kopra v
Pokrajinskem muzeju Koper, kjer ena izmed postavitev obiskovalcem daje
v razmislek boleče pretrese, ki so se zgodili v preobratu ideoloških in naci-
onalnih sistemov v Istri 20. stoletja. Iz predala obiskovalci hkrati izvlečejo
arhivski vir o preimenovanju priimka nekoga v italijansko obliko in prošnjo
za izselitev po drugi svetovni vojni.¹⁷ Dve boleči resnici iz časa fašizma in
»eksodusa« ena ob drugi, edini v muzejskih postavitvah slovenskega dela
Istre, ki pogumno reflektirata težavne preteklosti, ne ene, temveč več njih,
kar je po pripovedi Maše Sakara le začetek.
Z izjemo nekaj zgoraj navedenih pomiritvenih poskusov se v prostoru
severnega Jadrana različne etnične skupnosti osredotočajo vsaka na svoj
kolektivni spomin na osnovi črno-bele dihotomije žrtve in krvnika. Tako
vsaka etnična skupnost živi s svojo bolečo resnico, ki trči ob bolečo resnico
»drugega«. Tudi Roberta Altin in Natka Badurina ugotavljata, da so obdol-
žitve »drugega« v teh nacionalističnih diskurzih shizoparanoidni načini, ki
vodijo v vojno in ne mir, zato bi bila potrebno najti ravnovesje med zaveda-
njem o lastnem hudodelstvu in iluzijo o sebi kot »dobrem«. Potrebna bi bila
natančna zgodovinska analiza kriminalnih dejanj vsake strani in komplek-
sen psihološki proces priznanj (Altin in Badurina 2018, 189).
Resnice »drugih« med nami še vedno trkajo druga ob drugo, v svoji neve-
dnosti tako še posebej pripravne za politične zlorabe, ki svojo moč črpajo
prav iz ukoreninjenih stereotipov in ne prebolelih človeških bolečin.
¹⁷ Avtorji razstave so arheologinja in soavtorica pripovednih večerov Maša Sakara, umetno-
stna zgodovinarja Brigita Jenko in Tim Mavrič ter oblikovalec Noel Mirković.
73
gionalnem muzeju v Kopru, ni zaslediti prav nikakršne samorefleksije o
tragičnih usodah ljudi, ki so predmete muzeju zapustili. Veter sprememb
na bolje pa je pred kratkim zavel na stalni razstavi o preteklosti Kopra v
Pokrajinskem muzeju Koper, kjer ena izmed postavitev obiskovalcem daje
v razmislek boleče pretrese, ki so se zgodili v preobratu ideoloških in naci-
onalnih sistemov v Istri 20. stoletja. Iz predala obiskovalci hkrati izvlečejo
arhivski vir o preimenovanju priimka nekoga v italijansko obliko in prošnjo
za izselitev po drugi svetovni vojni.¹⁷ Dve boleči resnici iz časa fašizma in
»eksodusa« ena ob drugi, edini v muzejskih postavitvah slovenskega dela
Istre, ki pogumno reflektirata težavne preteklosti, ne ene, temveč več njih,
kar je po pripovedi Maše Sakara le začetek.
Z izjemo nekaj zgoraj navedenih pomiritvenih poskusov se v prostoru
severnega Jadrana različne etnične skupnosti osredotočajo vsaka na svoj
kolektivni spomin na osnovi črno-bele dihotomije žrtve in krvnika. Tako
vsaka etnična skupnost živi s svojo bolečo resnico, ki trči ob bolečo resnico
»drugega«. Tudi Roberta Altin in Natka Badurina ugotavljata, da so obdol-
žitve »drugega« v teh nacionalističnih diskurzih shizoparanoidni načini, ki
vodijo v vojno in ne mir, zato bi bila potrebno najti ravnovesje med zaveda-
njem o lastnem hudodelstvu in iluzijo o sebi kot »dobrem«. Potrebna bi bila
natančna zgodovinska analiza kriminalnih dejanj vsake strani in komplek-
sen psihološki proces priznanj (Altin in Badurina 2018, 189).
Resnice »drugih« med nami še vedno trkajo druga ob drugo, v svoji neve-
dnosti tako še posebej pripravne za politične zlorabe, ki svojo moč črpajo
prav iz ukoreninjenih stereotipov in ne prebolelih človeških bolečin.
¹⁷ Avtorji razstave so arheologinja in soavtorica pripovednih večerov Maša Sakara, umetno-
stna zgodovinarja Brigita Jenko in Tim Mavrič ter oblikovalec Noel Mirković.
73
