Page 77 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 77
ksodus«: o tistih, ki odhajajo, tistih, 3
ki ostajajo, in tistih, ki prihajajo
»Eksodus« in priseljevanje v številkah
Izseljevanje iz Istre je prekinilo zgodovinsko kontinuiteto prebivalstva na
tem območju in povsem spremenilo etnično, antropološko in kulturno po-
dobo istrske vsakdanjosti. Pri priseljevanju ni šlo le za zamenjavo predho-
dnega prebivalstva, njihovih služb in domov, temveč za konstrukcijo no-
ve socialne realnosti. V obstoječih urbanih centrih se je življenje nadalje-
valo v povsem spremenjenih okoliščinah, čeprav so novi prebivalci od bli-
zu in daleč staremu grajenemu okolju dajali nov pomen, izgradili so nova
predmestja, vse znotraj nove jezikovne, etnične, družbene, ekonomske in
kulturno-antropološke realnosti (Kalc 2019, 147).
Po oceni hrvaških raziskovalcev naj bi ozemlje, ki je bilo priključeno Hr-
vaški (Reka, Zadar, Cres, Lošinj, Lastovo), zapustilo 180.000 oseb: 46.000
po letu 1918 priseljenih Italijanov, 117.000 avtohtonih Italijanov ter 25.000
Hrvatov. V skupnem seštevku pridemo do 237.000 oseb, ki naj bi zapusti-
le ozemlja, priključena Jugoslaviji (Volk 2003, 51; Žerjavić 1993). Potrebno
je upoštevati, da se je v času fašizma iz Julijske krajine izselilo približno
105.000 Slovencev in Hrvatov, med letoma 1918 in 1931 pa se je na to ob-
močje priselilo več kot 130.000 Italijanov (Kosmač 2017, 192; Kacin Wohinz
idr. 2001, 10). Po novejšem italijanskem štetju so številke za italijanske
province Gorica/Gorizia, Trst, Kvarner in Zadar sledeče: Beneški Istrani
– 183.700, Italijani, ki so imigrirali v času fašizma – 36.000, italijansko ad-
ministrativno in vojaško osebje iz obmejnega območja – 24.500, Romuni,
Madžari, Albanci – 4.400, Hrvati – 12.300, Slovenci – 5.300, antikomuni-
stični Slovenci iz zaledja Gorice – 13.000 ±2.000). Med temi 300.000 izse-
ljenci je nekaj deset tisoč ljudi s slovenskim in hrvaškim maternim jezikom
(Pupo 2015, 26–28; slika 2 v avtorstvu Olinta Milete Mattiuza). Med 10.156
optanti iz Okraja Koper, ki jih analiza Jure Gombač (2005, 126), je bilo,
recimo, razmerje sledeče: velika večina izseljenih je bila Italijanov, 7.026,
Slovencev občutno manj, 2.992, od teh jih je 1.056 govorilo tudi italijansko,
od 138 Hrvatov jih je 118 govorilo italijansko. Kot že omenjeno, se število
izseljencev razlikuje med slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi interpre-
tacijami, in sicer med 200.000 in po mnenju Pamele Ballinger (2003, 274)
75
ki ostajajo, in tistih, ki prihajajo
»Eksodus« in priseljevanje v številkah
Izseljevanje iz Istre je prekinilo zgodovinsko kontinuiteto prebivalstva na
tem območju in povsem spremenilo etnično, antropološko in kulturno po-
dobo istrske vsakdanjosti. Pri priseljevanju ni šlo le za zamenjavo predho-
dnega prebivalstva, njihovih služb in domov, temveč za konstrukcijo no-
ve socialne realnosti. V obstoječih urbanih centrih se je življenje nadalje-
valo v povsem spremenjenih okoliščinah, čeprav so novi prebivalci od bli-
zu in daleč staremu grajenemu okolju dajali nov pomen, izgradili so nova
predmestja, vse znotraj nove jezikovne, etnične, družbene, ekonomske in
kulturno-antropološke realnosti (Kalc 2019, 147).
Po oceni hrvaških raziskovalcev naj bi ozemlje, ki je bilo priključeno Hr-
vaški (Reka, Zadar, Cres, Lošinj, Lastovo), zapustilo 180.000 oseb: 46.000
po letu 1918 priseljenih Italijanov, 117.000 avtohtonih Italijanov ter 25.000
Hrvatov. V skupnem seštevku pridemo do 237.000 oseb, ki naj bi zapusti-
le ozemlja, priključena Jugoslaviji (Volk 2003, 51; Žerjavić 1993). Potrebno
je upoštevati, da se je v času fašizma iz Julijske krajine izselilo približno
105.000 Slovencev in Hrvatov, med letoma 1918 in 1931 pa se je na to ob-
močje priselilo več kot 130.000 Italijanov (Kosmač 2017, 192; Kacin Wohinz
idr. 2001, 10). Po novejšem italijanskem štetju so številke za italijanske
province Gorica/Gorizia, Trst, Kvarner in Zadar sledeče: Beneški Istrani
– 183.700, Italijani, ki so imigrirali v času fašizma – 36.000, italijansko ad-
ministrativno in vojaško osebje iz obmejnega območja – 24.500, Romuni,
Madžari, Albanci – 4.400, Hrvati – 12.300, Slovenci – 5.300, antikomuni-
stični Slovenci iz zaledja Gorice – 13.000 ±2.000). Med temi 300.000 izse-
ljenci je nekaj deset tisoč ljudi s slovenskim in hrvaškim maternim jezikom
(Pupo 2015, 26–28; slika 2 v avtorstvu Olinta Milete Mattiuza). Med 10.156
optanti iz Okraja Koper, ki jih analiza Jure Gombač (2005, 126), je bilo,
recimo, razmerje sledeče: velika večina izseljenih je bila Italijanov, 7.026,
Slovencev občutno manj, 2.992, od teh jih je 1.056 govorilo tudi italijansko,
od 138 Hrvatov jih je 118 govorilo italijansko. Kot že omenjeno, se število
izseljencev razlikuje med slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi interpre-
tacijami, in sicer med 200.000 in po mnenju Pamele Ballinger (2003, 274)
75
