Page 103 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 103
Slovenski cestni križ kot faktor rekrutiranja pomorskega kadra v naših deželah (1812–1941)
ga prava. Leta 1814 sta bila poslana v mornarico pehotni nadporočnik
Karl Čižek iz Celja (roj. v Šmarjah pri Jelšah)15 in preskrbovalni uradnik
Ferdinad Kanzler iz Celovca.16 Ker so oficirji in uradniki teh strok priha-
jali tudi od drugod, kaže, da je hotela vlada imeti nadzor tudi nad pomor-
sko pehoto in vso preskrbo. To bi bilo za prvo desetletje nove avstrijske
mornarice vse, če ne bi morali upoštevati tudi policijskih oblasti. Te so v
mornarico poslale nekaj mladostnih prestopnikov, ki so se jih na svojih
območjih hotele znebiti. Tak prestopnik je bil Ljubljančan Franc Zupan, ki
so ga izročili mornarici leta 1818 s 16-letno obveznostjo. Leta 1826 je bil
povišan v desetnika, nakar je bil premeščen in se za njim izgubijo vse sle-
di. Tak način rekrutiranja je bil še običajen, zato dodamo kakšnih 30 do
50 prestopnikov, ki pa niso napredovali. Precej jih je prišlo iz Štajerske.
Bodi da je bilo kadra dovolj, bodi da vlada mornarici ni pripisova-
la večjega pomena, se nov oficirski kader z našega območja ne pojavlja
več do leta 1823, ko je odšel v Benetke v Ljubljano priseljen Čeh Anton
Bourguignon pl. Baumberg, ki je kasneje prevzel komando mornari-
ce.17 Leta 1826 sta nastopila službo v mornarici brata Jakob in Pavel
Schaesburger iz Ljubljane, ta kot mornariški administrator, oni kot sodni
pisar.18 V tem času je mariborska policija poslala v mornarico vsaj 7 pres-
topnikov. Med njimi je bil leta 1821 Tomaž Vračko, ki je leta 1852 napredo-
val v nadporočnika mornariške artilerije.19 Leta 1856 pa je bil upokojen z
vsemi častmi, kar pomeni, da se je odlično obnesel.
Impulz za rekrutiranje novih ljudi iz zaledja je dal v Trstu živeči in
morda tudi rojeni kapetan bojne ladje Matej O’Flannagan, ki je bil od
leta 1828 namestnik komandanta mornarice. Po njegovi zaslugi se je leta
1826 začelo načrtno šolanje dijakov iz zaledja. Poleg nemških, čeških in
madžarskih dijakov najdemo tudi nekaj Slovencev, med njimi sta Franc
15 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
238/5874.«
16 ÖStA, KA, »Conduitliste 1831/37 fasc. 2.«
17 ÖStA, KA, »Index Ruckwarts der Gb. der pensionile Admirale und Stabsoffiziere,
str. 140.«
18 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
203/4940 in Grundbuch der K. u. k. Marine Offiziere und Beamte 1800–1887/1,
str. 80.«
19 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
255/6320.«
103
ga prava. Leta 1814 sta bila poslana v mornarico pehotni nadporočnik
Karl Čižek iz Celja (roj. v Šmarjah pri Jelšah)15 in preskrbovalni uradnik
Ferdinad Kanzler iz Celovca.16 Ker so oficirji in uradniki teh strok priha-
jali tudi od drugod, kaže, da je hotela vlada imeti nadzor tudi nad pomor-
sko pehoto in vso preskrbo. To bi bilo za prvo desetletje nove avstrijske
mornarice vse, če ne bi morali upoštevati tudi policijskih oblasti. Te so v
mornarico poslale nekaj mladostnih prestopnikov, ki so se jih na svojih
območjih hotele znebiti. Tak prestopnik je bil Ljubljančan Franc Zupan, ki
so ga izročili mornarici leta 1818 s 16-letno obveznostjo. Leta 1826 je bil
povišan v desetnika, nakar je bil premeščen in se za njim izgubijo vse sle-
di. Tak način rekrutiranja je bil še običajen, zato dodamo kakšnih 30 do
50 prestopnikov, ki pa niso napredovali. Precej jih je prišlo iz Štajerske.
Bodi da je bilo kadra dovolj, bodi da vlada mornarici ni pripisova-
la večjega pomena, se nov oficirski kader z našega območja ne pojavlja
več do leta 1823, ko je odšel v Benetke v Ljubljano priseljen Čeh Anton
Bourguignon pl. Baumberg, ki je kasneje prevzel komando mornari-
ce.17 Leta 1826 sta nastopila službo v mornarici brata Jakob in Pavel
Schaesburger iz Ljubljane, ta kot mornariški administrator, oni kot sodni
pisar.18 V tem času je mariborska policija poslala v mornarico vsaj 7 pres-
topnikov. Med njimi je bil leta 1821 Tomaž Vračko, ki je leta 1852 napredo-
val v nadporočnika mornariške artilerije.19 Leta 1856 pa je bil upokojen z
vsemi častmi, kar pomeni, da se je odlično obnesel.
Impulz za rekrutiranje novih ljudi iz zaledja je dal v Trstu živeči in
morda tudi rojeni kapetan bojne ladje Matej O’Flannagan, ki je bil od
leta 1828 namestnik komandanta mornarice. Po njegovi zaslugi se je leta
1826 začelo načrtno šolanje dijakov iz zaledja. Poleg nemških, čeških in
madžarskih dijakov najdemo tudi nekaj Slovencev, med njimi sta Franc
15 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
238/5874.«
16 ÖStA, KA, »Conduitliste 1831/37 fasc. 2.«
17 ÖStA, KA, »Index Ruckwarts der Gb. der pensionile Admirale und Stabsoffiziere,
str. 140.«
18 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
203/4940 in Grundbuch der K. u. k. Marine Offiziere und Beamte 1800–1887/1,
str. 80.«
19 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
255/6320.«
103
