Page 101 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 101
Slovenski cestni križ kot faktor rekrutiranja pomorskega kadra v naših deželah (1812–1941)
so bile v celoti izrezane tako za avstrijske državljane kakor za
državljane držav naslednic, da bi preprečili preganjanje posame-
znikov pri novih oblasteh. Rubrika je bila izrezana tudi iz tistih
temeljnih listov, kjer oznake P. V. ni bilo in so veljali za »čiste«.
Von Spaunova reforma se je obdržala do konca prve svetovne
vojne.
Takšna periodizacija mornariških kadrovskih administracij ve-
lja predvsem za moštvo in podoficirje. Za oficirje, h katerim prištevamo
tudi zdravnike, sodnike in vojaške duhovnike, in za uradnike, h kate-
rim prištevamo vse vrste inženirjev, strokovne oficirje, ki so napredova-
li iz podoficirskih vrst, profesorje in učitelje mornariških šol ter delovod-
je v arsenalih in drugih delavnicah, bi morala biti periodizacija nekoliko
drugačna, vendar so razlike tako malenkostne, da jih ne bomo jemali v
poštev. Isto velja za mornariški pomožni personal.
Enako bomo tretirali znane slovenske oficirje trgovske mornarice,
ker pri njih ni mogoča točnejša periodizacija, ki bi upoštevala splošne
značilnosti določenega obdobja. Sicer pa kdor pazljivo spremlja razvoj av-
strijske trgovske mornarice, opazi, da je njen napredek mnogokdaj odvi-
sen od stanja, ki je trenutno vladalo v vojni mornarici. Podobno velja za
šolanje kadra, kajti kriza v prevozih povzroča tudi krizo v zaposlitvi, ko-
njunktura v prevozih pa zahteva pospešeno šolanje.
Lahko bi rekli, da na prvi pogled vse to nima nikakega opravka s
slovenskim cestnim križem. Vendar ni tako. Ko je Dahlerup zahteval
od feldmaršallajtnanta Gyulaija nov mornariški kader, je narisal na ze-
mljevid dva polkroga. Prvi je zajel del Soške doline, Vipavsko in Kras, del
Notranjske in del Istre. Drugi je zajel vse Posočje, večji del Koroške, vso
Kranjsko, del Štajerske in velik del Hrvaške. Iz prvega kroga naj bi prišlo v
mornarico 8000 novih mornarjev, iz drugega nadaljnjih 8000. Dejansko
je Dahlerup s tem nakazal, da je treba mornarje iskati v »hribih«, tj. v za-
ledju. Ker pa ni poznal naših krajev je nekoliko precenil ljudske zmogljivo-
sti obeh polkrogov in je od tod dobil nekoliko manj ljudi, kot je pričakoval.
Ostalo je prišlo iz še globljega zaledja, tj. iz notranje Hrvaške, Madžarske
in Avstrije. Vse te ljudi je sprva – razen seveda Tržačanov, Rečanov in slo-
venskih in hrvaških ribičev – lahko uporabil le za izkrcevalno pehoto in
artilerijo. Če se vprašamo, od kod so vsi ti ljudje prišli, bomo nujno nale-
teli tudi na kraje ob magistralnih cestah in njihovi neposredni bližini. In
v tem je imel naš cestni križ odločilno vlogo.
101
so bile v celoti izrezane tako za avstrijske državljane kakor za
državljane držav naslednic, da bi preprečili preganjanje posame-
znikov pri novih oblasteh. Rubrika je bila izrezana tudi iz tistih
temeljnih listov, kjer oznake P. V. ni bilo in so veljali za »čiste«.
Von Spaunova reforma se je obdržala do konca prve svetovne
vojne.
Takšna periodizacija mornariških kadrovskih administracij ve-
lja predvsem za moštvo in podoficirje. Za oficirje, h katerim prištevamo
tudi zdravnike, sodnike in vojaške duhovnike, in za uradnike, h kate-
rim prištevamo vse vrste inženirjev, strokovne oficirje, ki so napredova-
li iz podoficirskih vrst, profesorje in učitelje mornariških šol ter delovod-
je v arsenalih in drugih delavnicah, bi morala biti periodizacija nekoliko
drugačna, vendar so razlike tako malenkostne, da jih ne bomo jemali v
poštev. Isto velja za mornariški pomožni personal.
Enako bomo tretirali znane slovenske oficirje trgovske mornarice,
ker pri njih ni mogoča točnejša periodizacija, ki bi upoštevala splošne
značilnosti določenega obdobja. Sicer pa kdor pazljivo spremlja razvoj av-
strijske trgovske mornarice, opazi, da je njen napredek mnogokdaj odvi-
sen od stanja, ki je trenutno vladalo v vojni mornarici. Podobno velja za
šolanje kadra, kajti kriza v prevozih povzroča tudi krizo v zaposlitvi, ko-
njunktura v prevozih pa zahteva pospešeno šolanje.
Lahko bi rekli, da na prvi pogled vse to nima nikakega opravka s
slovenskim cestnim križem. Vendar ni tako. Ko je Dahlerup zahteval
od feldmaršallajtnanta Gyulaija nov mornariški kader, je narisal na ze-
mljevid dva polkroga. Prvi je zajel del Soške doline, Vipavsko in Kras, del
Notranjske in del Istre. Drugi je zajel vse Posočje, večji del Koroške, vso
Kranjsko, del Štajerske in velik del Hrvaške. Iz prvega kroga naj bi prišlo v
mornarico 8000 novih mornarjev, iz drugega nadaljnjih 8000. Dejansko
je Dahlerup s tem nakazal, da je treba mornarje iskati v »hribih«, tj. v za-
ledju. Ker pa ni poznal naših krajev je nekoliko precenil ljudske zmogljivo-
sti obeh polkrogov in je od tod dobil nekoliko manj ljudi, kot je pričakoval.
Ostalo je prišlo iz še globljega zaledja, tj. iz notranje Hrvaške, Madžarske
in Avstrije. Vse te ljudi je sprva – razen seveda Tržačanov, Rečanov in slo-
venskih in hrvaških ribičev – lahko uporabil le za izkrcevalno pehoto in
artilerijo. Če se vprašamo, od kod so vsi ti ljudje prišli, bomo nujno nale-
teli tudi na kraje ob magistralnih cestah in njihovi neposredni bližini. In
v tem je imel naš cestni križ odločilno vlogo.
101
