Page 98 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 98
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
ziku, ki so jih vodili vse do leta 1848.5 Isto velja za učence akademije. Za
moštvo so obstajali temeljni listi, najprej v italijanščini, nato v nemščini.
Listi so spremljali posameznike od začetka do konca kariere.6 Viri se po
letu 1848 izpopolnjujejo, dobivajo večji obseg in boljšo preglednost. Vse se
v naslednjih desetletjih še dopolnjuje. Tako lahko administrativno zgodo-
vino avstrijske mornarice delimo na naslednja obdobja:
1. Obdobje do leta 1848, ki ga lahko imenujemo tudi beneško ob-
dobje. Do leta 1812 nam je kadrovsko skoraj popolnoma nezna-
no, ker so se viri skoraj v celoti zgubili. Leta 1812 je mornarica
prevzela beneške obrazce in jih v tridesetih letih nekoliko izpo-
polnila z nekaterimi dodatnimi rubrikami, med katerimi je tudi
neobvezna rubrika o znanju jezikov. Ko so se Benetke leta 1848
uprle ter zajele približno polovico flote in skoraj ves štab morna-
rice, je bilo to obdobje prekinjeno.
2. Obdobje od leta 1849 do 1868 lahko imenujemo tudi von
Dahlerupovo administrativno obdobje. Danski admiral Hans
Birch von Dahlerup je tedaj prevzel komando avstrijske vojne
mornarice, odpravil večino italijanskega kadra in ga nadome-
stil z ljudmi iz Trsta in okolice in globokega tržaškega zaledja,
z Istrani in hrvaškimi Primorci. Dahlerup je uvedel prostovolj-
sko rekrutacijo kadra in odpravil kazensko rekrutiranje, ki se ni
vedno obneslo. V tem obdobju so bile izdelane knjige ocen za ves
oficirski kader.7 Ko so po pokoritvi Benetk spet dobili v roke ar-
hiv prve administracije, je nastalo nekaj zmede; stari mornarji
so imeli po dva temeljna lista, ki so jih pisarji neredno izpolnje-
vali. Tako je postalo službovanje nepregledno. Za Dahlerupa ve-
lja poudariti, da je uvedel stalno prakso rekrutiranja mornari-
ških vajencev.
5 ÖStA, KA, [To so knjige z naslovom »Protocollo-matricola della Cesarea Regia Ma-
rina« in »Matricola degli Aspiranti e Allievi del Collegio di Marina 1811–1848 in
Venezia. Hranijo jih v Vojnem arhivu na Dunaju, oddelek »Marine«, zbirka »Perso-
nalakten«, od koder so vsi personalni viri, ki jih uporabljam v tem delu za avstrij-
sko vojno mornarico.]
6 ÖStA, KA, »Matricola dei Marinai della Cesarea Regia Marina in Manschaftgrun-
dbuchsblätter [Sledijo nemški listi z naslovom: »Grundbuchheft der Manschaft«,
ki pa se v celotni skupini od leta 1812 do 1918 imenujejo Manschaftgrundbuchs-
blätter«. Skrajšano: Mgbbl.]«
7 ÖStA, KA, »Conduitliste« [Ocene so bile sprva letne, kasneje polletne in nato četr-
tletne.]
98
ziku, ki so jih vodili vse do leta 1848.5 Isto velja za učence akademije. Za
moštvo so obstajali temeljni listi, najprej v italijanščini, nato v nemščini.
Listi so spremljali posameznike od začetka do konca kariere.6 Viri se po
letu 1848 izpopolnjujejo, dobivajo večji obseg in boljšo preglednost. Vse se
v naslednjih desetletjih še dopolnjuje. Tako lahko administrativno zgodo-
vino avstrijske mornarice delimo na naslednja obdobja:
1. Obdobje do leta 1848, ki ga lahko imenujemo tudi beneško ob-
dobje. Do leta 1812 nam je kadrovsko skoraj popolnoma nezna-
no, ker so se viri skoraj v celoti zgubili. Leta 1812 je mornarica
prevzela beneške obrazce in jih v tridesetih letih nekoliko izpo-
polnila z nekaterimi dodatnimi rubrikami, med katerimi je tudi
neobvezna rubrika o znanju jezikov. Ko so se Benetke leta 1848
uprle ter zajele približno polovico flote in skoraj ves štab morna-
rice, je bilo to obdobje prekinjeno.
2. Obdobje od leta 1849 do 1868 lahko imenujemo tudi von
Dahlerupovo administrativno obdobje. Danski admiral Hans
Birch von Dahlerup je tedaj prevzel komando avstrijske vojne
mornarice, odpravil večino italijanskega kadra in ga nadome-
stil z ljudmi iz Trsta in okolice in globokega tržaškega zaledja,
z Istrani in hrvaškimi Primorci. Dahlerup je uvedel prostovolj-
sko rekrutacijo kadra in odpravil kazensko rekrutiranje, ki se ni
vedno obneslo. V tem obdobju so bile izdelane knjige ocen za ves
oficirski kader.7 Ko so po pokoritvi Benetk spet dobili v roke ar-
hiv prve administracije, je nastalo nekaj zmede; stari mornarji
so imeli po dva temeljna lista, ki so jih pisarji neredno izpolnje-
vali. Tako je postalo službovanje nepregledno. Za Dahlerupa ve-
lja poudariti, da je uvedel stalno prakso rekrutiranja mornari-
ških vajencev.
5 ÖStA, KA, [To so knjige z naslovom »Protocollo-matricola della Cesarea Regia Ma-
rina« in »Matricola degli Aspiranti e Allievi del Collegio di Marina 1811–1848 in
Venezia. Hranijo jih v Vojnem arhivu na Dunaju, oddelek »Marine«, zbirka »Perso-
nalakten«, od koder so vsi personalni viri, ki jih uporabljam v tem delu za avstrij-
sko vojno mornarico.]
6 ÖStA, KA, »Matricola dei Marinai della Cesarea Regia Marina in Manschaftgrun-
dbuchsblätter [Sledijo nemški listi z naslovom: »Grundbuchheft der Manschaft«,
ki pa se v celotni skupini od leta 1812 do 1918 imenujejo Manschaftgrundbuchs-
blätter«. Skrajšano: Mgbbl.]«
7 ÖStA, KA, »Conduitliste« [Ocene so bile sprva letne, kasneje polletne in nato četr-
tletne.]
98
