Page 99 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 99
Slovenski cestni križ kot faktor rekrutiranja pomorskega kadra v naših deželah (1812–1941)
3. Obdobje od leta 1868 do 1882. Reforme v Dahlerupovi admini-
straciji se je lotil največji strateg, vendar najslabši birokrat av-
strijske mornarice – Wilhelm Tegetthoff. Reforma je bila izvr-
šena leta 1869. Formularji kvalifikacijskih listin so dobili nove
rubrike za oceno vseh lastnosti in sposobnosti prizadetih.8
Moštvo je dobilo rubriko za vpisovanje znanja jezikov, kar je
postalo obvezno. Pri tem se je za Slovence in Hrvate uveljavilo
načelo da so svoj »kranjski«, »ilirski«, »slovenski«, »vindišarski«,
»štajerski« ali celo jugoslovanski jezik vpisovali praviloma na
tretjem mestu za obveznim nemškim in italijanskim. Tegetthoff
je napravil isto napako kot Dahlerup.9 Med nove personalne lis-
te je dal pomešati stare, zato preglednost nad kadrom ni bila nič
boljša.
4. Obdobje od leta 1883 do 1902. Leta 1883 je nastopil komandant
mornarice Maksimilijan Daublebsky von Sterneck iz Celovca.
Priprave za reformo administracije je izdelal že prej in je refor-
mo izvedel že prve mesece svojega poveljevanja. Najprej je po-
enotil temeljne liste moštva. Listi so dobili drugačno obliko in
deloma vsebino. Predvsem je prihranil več prostora za ocene in
napredovanja. Uvedel je prakso »napredovanja ne glede na na-
rodnost«, torej po sposobnosti. To je slovenskemu moštvu, ki
je hitro dojemalo posamezne stroke in se popolnoma vključi-
lo v mornariške vrste, zelo koristilo. Odstotek napredovanj se
je naglo povečal. Daublebsky je razširil prakso sprejemanja »va-
jenskega« kadra, in prav med tem je bilo največ bodočih podofi-
cirjev. Glede oficirjev je uvedel enotne kvalifikacijske liste, kjer
je bilo treba vestno oceniti oficirjevo znanje in sposobnosti naj-
manj enkrat na leto. Podpisano oceno neposrednega starešine je
moral preveriti in sopodpisati višji oficir. To je dalo ocenam sicer
strožjo, vendar pravičnejšo vsebino in obliko. Za takšen odnos
do kadra je imel Daublebsky globoke razloge. Bil je med tistimi
oficirji, ki so izbojevali bitko pri Visu, in njegov delež pri zma-
gi nad Italijani ni bil majhen. S svojimi prijatelji je že v šestde-
8 ÖStA, KA, [To so »Qualificationsliste«, ki so priložene vsem personalnim mapam
oficirjev. Nekatere so se izgubile, druge so bile na prevozu poškodovane, tretje so
ostale nepopolne. V zbirki je 6512 kvalifikacijskih listin do leta 1917. Ker pa so bili
po prvi svetovni vojni izročeni državam naslednicam dokumenti vseh živečih ofi-
cirjev, je razumljivo, da to število ni popolno.]
9 Ritter von Attlmayr 1896.
99
3. Obdobje od leta 1868 do 1882. Reforme v Dahlerupovi admini-
straciji se je lotil največji strateg, vendar najslabši birokrat av-
strijske mornarice – Wilhelm Tegetthoff. Reforma je bila izvr-
šena leta 1869. Formularji kvalifikacijskih listin so dobili nove
rubrike za oceno vseh lastnosti in sposobnosti prizadetih.8
Moštvo je dobilo rubriko za vpisovanje znanja jezikov, kar je
postalo obvezno. Pri tem se je za Slovence in Hrvate uveljavilo
načelo da so svoj »kranjski«, »ilirski«, »slovenski«, »vindišarski«,
»štajerski« ali celo jugoslovanski jezik vpisovali praviloma na
tretjem mestu za obveznim nemškim in italijanskim. Tegetthoff
je napravil isto napako kot Dahlerup.9 Med nove personalne lis-
te je dal pomešati stare, zato preglednost nad kadrom ni bila nič
boljša.
4. Obdobje od leta 1883 do 1902. Leta 1883 je nastopil komandant
mornarice Maksimilijan Daublebsky von Sterneck iz Celovca.
Priprave za reformo administracije je izdelal že prej in je refor-
mo izvedel že prve mesece svojega poveljevanja. Najprej je po-
enotil temeljne liste moštva. Listi so dobili drugačno obliko in
deloma vsebino. Predvsem je prihranil več prostora za ocene in
napredovanja. Uvedel je prakso »napredovanja ne glede na na-
rodnost«, torej po sposobnosti. To je slovenskemu moštvu, ki
je hitro dojemalo posamezne stroke in se popolnoma vključi-
lo v mornariške vrste, zelo koristilo. Odstotek napredovanj se
je naglo povečal. Daublebsky je razširil prakso sprejemanja »va-
jenskega« kadra, in prav med tem je bilo največ bodočih podofi-
cirjev. Glede oficirjev je uvedel enotne kvalifikacijske liste, kjer
je bilo treba vestno oceniti oficirjevo znanje in sposobnosti naj-
manj enkrat na leto. Podpisano oceno neposrednega starešine je
moral preveriti in sopodpisati višji oficir. To je dalo ocenam sicer
strožjo, vendar pravičnejšo vsebino in obliko. Za takšen odnos
do kadra je imel Daublebsky globoke razloge. Bil je med tistimi
oficirji, ki so izbojevali bitko pri Visu, in njegov delež pri zma-
gi nad Italijani ni bil majhen. S svojimi prijatelji je že v šestde-
8 ÖStA, KA, [To so »Qualificationsliste«, ki so priložene vsem personalnim mapam
oficirjev. Nekatere so se izgubile, druge so bile na prevozu poškodovane, tretje so
ostale nepopolne. V zbirki je 6512 kvalifikacijskih listin do leta 1917. Ker pa so bili
po prvi svetovni vojni izročeni državam naslednicam dokumenti vseh živečih ofi-
cirjev, je razumljivo, da to število ni popolno.]
9 Ritter von Attlmayr 1896.
99
