Page 39 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 39
»Dobre pomorščake je treba iskati v hribih«:
pristop Miroslava Pahorja k pomorski
zgodovini
Aleksander Panjek
Miroslav Pahor velja za enega izmed utemeljiteljev slovenske pomorske
zgodovine. Njegovo strokovno in znanstveno delo je sicer precej širše. Če
naj omenim le najbolj izstopajoča področja, je bil v muzealstvu vsebin-
ski utemeljitelj Pomorskega muzeja v Piranu. Na področju zgodovine se
je po mnenju Ferda Gestrina na eni strani posvetil raziskovanju prete-
klosti »obalnega pasu in še posebej mest od Pirana do Trsta« v srednjem
in zgodnjem novem veku, na drugi pa se je usmeril »v proučevanje slo-
venskega pomorstva« novejše dobe vse do druge svetovne vojne (Gestrin
1981, 54). Čeprav tak pogled drži, smo se tu odločili za drugačen presek
Pahorjevega dela. Zbrati smo želeli raziskovalne prispevke, ki jih združu-
je tematika morja in njemu lasten pogled na pomorsko zgodovino. Zato
tu ne bomo našli del, vezanih na zgodovino obalnih mest in na obalno
ekonomijo morja v obliki solinarstva. Nenazadnje je Pahor sam za časa
svojega življenja poskrbel za monografsko izdajo na obe omenjeni temi v
obliki knjig, ki sta v marsičem še vedno nepreseženi ali vsaj temeljni deli
v slovenskem zgodovinopisju (Socialni boji v občini Piran in Stare piranske
soline). Velja dodati, da dela na te teme predstavljajo mejnike v procesu
spoznavanja zgodovine Istre s strani slovenske publike in hkrati v še tra-
jajočem procesu sprejemanja, da je zgodovina beneške Istre sestavni del
slovenske zgodovine. A tega vidika, ki bi si zaslužil lastno obravnavo, ni
smiselno poglabljati na tem mestu, saj bi nas povedel stran od naše ena-
ko pomembne teme. Kaj in kako smo torej zbrali?
Miroslava Pahorja je pri raziskovalnem delu na področju zgodovine
gnala namera, da bi pokazal, kako dolga, široka in globoka je slovenska
pomorska zgodovina in kako neslutene so njene razsežnosti, pa čeprav
prezrte do take mere, da se je uveljavila samopodoba o kontinentalnem
narodu. To podobo je Pahor zavračal in v ta namen ni le raziskoval, tem-
več je tudi oblikoval samosvoje pojmovanje tega, kaj pomorska zgodovi-
na sploh je in kje vse jo gre iskati. Pri tem iskanju mu je bilo izhodišče
in hkrati cilj navezovanje slovenskega prostora in njegove zgodovine na
39
pristop Miroslava Pahorja k pomorski
zgodovini
Aleksander Panjek
Miroslav Pahor velja za enega izmed utemeljiteljev slovenske pomorske
zgodovine. Njegovo strokovno in znanstveno delo je sicer precej širše. Če
naj omenim le najbolj izstopajoča področja, je bil v muzealstvu vsebin-
ski utemeljitelj Pomorskega muzeja v Piranu. Na področju zgodovine se
je po mnenju Ferda Gestrina na eni strani posvetil raziskovanju prete-
klosti »obalnega pasu in še posebej mest od Pirana do Trsta« v srednjem
in zgodnjem novem veku, na drugi pa se je usmeril »v proučevanje slo-
venskega pomorstva« novejše dobe vse do druge svetovne vojne (Gestrin
1981, 54). Čeprav tak pogled drži, smo se tu odločili za drugačen presek
Pahorjevega dela. Zbrati smo želeli raziskovalne prispevke, ki jih združu-
je tematika morja in njemu lasten pogled na pomorsko zgodovino. Zato
tu ne bomo našli del, vezanih na zgodovino obalnih mest in na obalno
ekonomijo morja v obliki solinarstva. Nenazadnje je Pahor sam za časa
svojega življenja poskrbel za monografsko izdajo na obe omenjeni temi v
obliki knjig, ki sta v marsičem še vedno nepreseženi ali vsaj temeljni deli
v slovenskem zgodovinopisju (Socialni boji v občini Piran in Stare piranske
soline). Velja dodati, da dela na te teme predstavljajo mejnike v procesu
spoznavanja zgodovine Istre s strani slovenske publike in hkrati v še tra-
jajočem procesu sprejemanja, da je zgodovina beneške Istre sestavni del
slovenske zgodovine. A tega vidika, ki bi si zaslužil lastno obravnavo, ni
smiselno poglabljati na tem mestu, saj bi nas povedel stran od naše ena-
ko pomembne teme. Kaj in kako smo torej zbrali?
Miroslava Pahorja je pri raziskovalnem delu na področju zgodovine
gnala namera, da bi pokazal, kako dolga, široka in globoka je slovenska
pomorska zgodovina in kako neslutene so njene razsežnosti, pa čeprav
prezrte do take mere, da se je uveljavila samopodoba o kontinentalnem
narodu. To podobo je Pahor zavračal in v ta namen ni le raziskoval, tem-
več je tudi oblikoval samosvoje pojmovanje tega, kaj pomorska zgodovi-
na sploh je in kje vse jo gre iskati. Pri tem iskanju mu je bilo izhodišče
in hkrati cilj navezovanje slovenskega prostora in njegove zgodovine na
39
