Page 41 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 41
»Dobre pomorščake je treba iskati v hribih«: pristop Miroslava Pahorja k pomorski zgodovini
pregled tematik v člankih, objavljenih v Mednarodnem časopisu za po-
morsko zgodovino (International Journal of Maritime History) v obdob-
ju 1989–2012. Najpogostejši tematiki, prisotni v približno četrtini vseh
člankov te specializirane revije, sta bili poslovanje ter ladijski in blagovni
promet. Okoli šestina vseh člankov je obravnavala ribištvo, politiko, teh-
nologijo, delo in pristanišča. V desetini člankov sta se pojavljali tematiki
institucij in pomorske kulture, najmanj zastopane teme pa so bile, in si-
cer v vsakem dvajsetem članku, ladjedelništvo, vojaške mornarice in po-
morske vojne ter nazadnje piratstvo in gusarstvo, (Ojala in Tenold 2013,
23–4).
Kot značilno pomanjkljivost raziskovanja pomorske trgovine je
Giulio Mellinato izpostavil to, da »na primer kdor preučuje plovbo se ve-
činoma ne ukvarja z njenimi povezavami na kopnem, kdor se ukvarja s
pristanišči zelo pogosto ne upošteva poti, ki jih blago prepotuje pred in po
pristaniškem pretovarjanju« (Mellinato 2018, 8). Resnici na ljubo je bila ta
potreba zaznana že več desetletij nazaj, saj je leta 1969 Mednarodni kon-
gres pomorske zgodovine potekal ravno na temo »Sredozemska plovba in
celinske povezave (XI.–XVI. stoletje)«. Federigo Melis je tedaj zapisal, da
»je transportne storitve treba obravnavati v vsej njihovi širini, če jih že-
limo celovito oceniti, in sicer ne le njihov pomorski potek, temveč tudi
nadaljevanje po kopnem« (Melis 1982, 3). Pol stoletja kasneje je torej še
vedno mogoče zaznati isto pomanjkljivost pomorske zgodovine kot razi-
skovalne veje, saj se, kot ugotavlja Mellinato, na tem področju raziskoval-
ci še vedno preveč držijo morja. To s seboj prinaša izgubo pogleda na celo-
to, na povezanost morja in kopna v enoten sistem človekove mobilnosti,
transporta blaga in nenazadnje zagotavljanja surovin, ki šele omogočijo
vzpostavitev povezanega sistema, kot so ladjevja in pristanišča.
V svojih delih o slovenski pomorski zgodovini Miroslav Pahor vlo-
go glavnega veznega člena med kopnim in morjem dodeli Trstu. Tudi za-
radi tega je smiselno pogledati, kakšno je bilo pomorsko zgodovinopisje
o Trstu v obdobju njegovega raziskovanja na tem področju (1967–1981) in
pred njim. Do začetka 80-ih let prejšnjega stoletja so zgodovinarji največ
pozornosti namenili zgodovini Trsta v 18. stoletju, ki je prvotnemu majh-
nemu mestu najprej prineslo razglasitev svobodne plovbe na Jadranu in
ustanovitev prostega pristanišča ter zatem, v drugi polovici stoletja, zelo
hiter in razgiban gospodarski in demografski vzpon. V 19. stoletju in še
po prvi svetovni vojni so se zgodovinarji veliko ukvarjali z zagovarja-
njem ali odklanjanjem zaslug avstrijske države za tržaški ekonomski in
41
pregled tematik v člankih, objavljenih v Mednarodnem časopisu za po-
morsko zgodovino (International Journal of Maritime History) v obdob-
ju 1989–2012. Najpogostejši tematiki, prisotni v približno četrtini vseh
člankov te specializirane revije, sta bili poslovanje ter ladijski in blagovni
promet. Okoli šestina vseh člankov je obravnavala ribištvo, politiko, teh-
nologijo, delo in pristanišča. V desetini člankov sta se pojavljali tematiki
institucij in pomorske kulture, najmanj zastopane teme pa so bile, in si-
cer v vsakem dvajsetem članku, ladjedelništvo, vojaške mornarice in po-
morske vojne ter nazadnje piratstvo in gusarstvo, (Ojala in Tenold 2013,
23–4).
Kot značilno pomanjkljivost raziskovanja pomorske trgovine je
Giulio Mellinato izpostavil to, da »na primer kdor preučuje plovbo se ve-
činoma ne ukvarja z njenimi povezavami na kopnem, kdor se ukvarja s
pristanišči zelo pogosto ne upošteva poti, ki jih blago prepotuje pred in po
pristaniškem pretovarjanju« (Mellinato 2018, 8). Resnici na ljubo je bila ta
potreba zaznana že več desetletij nazaj, saj je leta 1969 Mednarodni kon-
gres pomorske zgodovine potekal ravno na temo »Sredozemska plovba in
celinske povezave (XI.–XVI. stoletje)«. Federigo Melis je tedaj zapisal, da
»je transportne storitve treba obravnavati v vsej njihovi širini, če jih že-
limo celovito oceniti, in sicer ne le njihov pomorski potek, temveč tudi
nadaljevanje po kopnem« (Melis 1982, 3). Pol stoletja kasneje je torej še
vedno mogoče zaznati isto pomanjkljivost pomorske zgodovine kot razi-
skovalne veje, saj se, kot ugotavlja Mellinato, na tem področju raziskoval-
ci še vedno preveč držijo morja. To s seboj prinaša izgubo pogleda na celo-
to, na povezanost morja in kopna v enoten sistem človekove mobilnosti,
transporta blaga in nenazadnje zagotavljanja surovin, ki šele omogočijo
vzpostavitev povezanega sistema, kot so ladjevja in pristanišča.
V svojih delih o slovenski pomorski zgodovini Miroslav Pahor vlo-
go glavnega veznega člena med kopnim in morjem dodeli Trstu. Tudi za-
radi tega je smiselno pogledati, kakšno je bilo pomorsko zgodovinopisje
o Trstu v obdobju njegovega raziskovanja na tem področju (1967–1981) in
pred njim. Do začetka 80-ih let prejšnjega stoletja so zgodovinarji največ
pozornosti namenili zgodovini Trsta v 18. stoletju, ki je prvotnemu majh-
nemu mestu najprej prineslo razglasitev svobodne plovbe na Jadranu in
ustanovitev prostega pristanišča ter zatem, v drugi polovici stoletja, zelo
hiter in razgiban gospodarski in demografski vzpon. V 19. stoletju in še
po prvi svetovni vojni so se zgodovinarji veliko ukvarjali z zagovarja-
njem ali odklanjanjem zaslug avstrijske države za tržaški ekonomski in
41
