Page 40 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 40
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
Jadransko morje. V tem smislu je povsem legitimno Miroslava Pahorja
postaviti ob bok sodobniku Ferdu Gestrinu (mdr. Trgovina slovenskega za-
ledja s primorskimi mesti od 13. do 16. stoletja) in ju razumeti kot zgodovi-
narja, ki sta v desetletjih po drugi svetovni vojni raziskovala in dokaza-
la tesno povezanost slovenskega prostora z morjem. Sam Pahor je ob bok
Gestrinu postavljal Jožeta Šorna in (implicitno) tudi sebe. Ob ugotovitvi,
da se je v avstrijski vojni mornarici »kader iz naših dežel dobro obnesel
in odlično uveljavil«, se je po Pahorjevem mnenju porajalo »vprašanje«, ki
ga je v zanj značilnem eksplicitnem stilu izrazil v prispevku iz leta 1979:
»Kako je to mogoče, ko pa smo bili brez tradicije in ‹v svoji misel-
nosti popolnoma kontinentalni›. Vprašanje je na mestu iz več vzrokov.
Predvsem je bilo naše zgodovinopisje do nedavna absolutno kontinen-
talno. S posameznimi podatki zgodovinarji niso vedeli kaj početi. Šele F.
Gestrin in J. Šorn sta opozorila na probleme morja in pomorstva v zvezi
z našimi ljudmi in našim zaledjem. Nismo poznali našega kopnega pro-
meta in njegove vloge na relaciji morje – zaledje in narobe. Nismo poznali
kooperacije zaledja z vojno in trgovsko mornarico, z ladjedelnicami in ar-
senali. Nismo poznali – k sreči smo jih nekoliko slutili – zvez našega za-
ledja z Benetkami, čeprav so nepretrgano obstajale že od srednjega veka.«
Po mnenju samega Miroslava Pahorja, trojko Gestrin – Šorn – Pahor
lahko opredelimo kot idejne in problemske utemeljitelje slovenske po-
morske zgodovine v širšem smislu. Pahorjeva specifičnost v njej je me-
todološka in tematska, kar bomo še videli, a izhaja tudi iz njegove druge
dimenzije, to je iz njegovega strokovnega in ne-zgodovinarskega profila
kulturnega delavca, zaradi česar je svoja prepričanja in mnenja v besedi-
lih izražal zelo eksplicitno in ob tem poudarjal ne le znanstveno, temveč
hkrati kulturno in politično razsežnost pomena zgodovinske povezano-
sti slovenskega človeka z morjem. V tej publikaciji so zbrani Pahorjevi pri-
spevki na temo pomorske zgodovine v njemu lastnem širšem pojmovanju
tega področja, zaradi česar obsegajo velik del ozemlja današnje Slovenije
in segajo onkraj njene severne meje na Koroškem in Štajerskem ter čez ju-
gozahodno mejo v Trst.
Preden preidemo k predstavitvi in h komentarjem tu zbranih
Pahorjevih del, je koristen vsaj bežen pogled v mednarodno pomorsko
zgodovinopisje, saj nam omogoča, da ga umestimo v to področje in s tem
bolje ocenimo Pahorjevo tematizacijo z vidika uvrščenosti v interesne
struje ali pa specifičnosti njegovega pristopa. Čeprav obsega časovno ob-
dobje po smrti našega avtorja, prikladen uvod za naš namen predstavlja
40
Jadransko morje. V tem smislu je povsem legitimno Miroslava Pahorja
postaviti ob bok sodobniku Ferdu Gestrinu (mdr. Trgovina slovenskega za-
ledja s primorskimi mesti od 13. do 16. stoletja) in ju razumeti kot zgodovi-
narja, ki sta v desetletjih po drugi svetovni vojni raziskovala in dokaza-
la tesno povezanost slovenskega prostora z morjem. Sam Pahor je ob bok
Gestrinu postavljal Jožeta Šorna in (implicitno) tudi sebe. Ob ugotovitvi,
da se je v avstrijski vojni mornarici »kader iz naših dežel dobro obnesel
in odlično uveljavil«, se je po Pahorjevem mnenju porajalo »vprašanje«, ki
ga je v zanj značilnem eksplicitnem stilu izrazil v prispevku iz leta 1979:
»Kako je to mogoče, ko pa smo bili brez tradicije in ‹v svoji misel-
nosti popolnoma kontinentalni›. Vprašanje je na mestu iz več vzrokov.
Predvsem je bilo naše zgodovinopisje do nedavna absolutno kontinen-
talno. S posameznimi podatki zgodovinarji niso vedeli kaj početi. Šele F.
Gestrin in J. Šorn sta opozorila na probleme morja in pomorstva v zvezi
z našimi ljudmi in našim zaledjem. Nismo poznali našega kopnega pro-
meta in njegove vloge na relaciji morje – zaledje in narobe. Nismo poznali
kooperacije zaledja z vojno in trgovsko mornarico, z ladjedelnicami in ar-
senali. Nismo poznali – k sreči smo jih nekoliko slutili – zvez našega za-
ledja z Benetkami, čeprav so nepretrgano obstajale že od srednjega veka.«
Po mnenju samega Miroslava Pahorja, trojko Gestrin – Šorn – Pahor
lahko opredelimo kot idejne in problemske utemeljitelje slovenske po-
morske zgodovine v širšem smislu. Pahorjeva specifičnost v njej je me-
todološka in tematska, kar bomo še videli, a izhaja tudi iz njegove druge
dimenzije, to je iz njegovega strokovnega in ne-zgodovinarskega profila
kulturnega delavca, zaradi česar je svoja prepričanja in mnenja v besedi-
lih izražal zelo eksplicitno in ob tem poudarjal ne le znanstveno, temveč
hkrati kulturno in politično razsežnost pomena zgodovinske povezano-
sti slovenskega človeka z morjem. V tej publikaciji so zbrani Pahorjevi pri-
spevki na temo pomorske zgodovine v njemu lastnem širšem pojmovanju
tega področja, zaradi česar obsegajo velik del ozemlja današnje Slovenije
in segajo onkraj njene severne meje na Koroškem in Štajerskem ter čez ju-
gozahodno mejo v Trst.
Preden preidemo k predstavitvi in h komentarjem tu zbranih
Pahorjevih del, je koristen vsaj bežen pogled v mednarodno pomorsko
zgodovinopisje, saj nam omogoča, da ga umestimo v to področje in s tem
bolje ocenimo Pahorjevo tematizacijo z vidika uvrščenosti v interesne
struje ali pa specifičnosti njegovega pristopa. Čeprav obsega časovno ob-
dobje po smrti našega avtorja, prikladen uvod za naš namen predstavlja
40
