Page 60 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
cej severnih Tirolcev, dalje Cehov, Madžarov in celo avstrijskih Poljakov,
Sedmograjčanov in Srbov, potem ti vprašanji nista bili niti toliko tvegani.
Pomislek je obstal samo še v omenjeni »kontinentalnosti« našega naroda.
To tezo pa zanikajo tako uradni viri kakor ljudsko izročilo, ki je bilo zapi-
sano v raznih krajih Slovenije, tudi na Štajerskem.
Raziskovanja v Vojnem arhivu na Dunaju dokazujejo, da je bila teza
o naši kontinentalnosti umetno skonstruirana. Ne bom navajal razlogov,
ki so skoraj popolnoma gospodarskega značaja, vendar je treba naglasiti,
da so določeni gospodarski krogi v Trstu in na Dunaju odrivali Slovence
od pomorstva predvsem iz bojazni pred konkurenco, ki bi znala posta-
ti nevarna. Toda vrnimo se k našemu vprašanju. V mornariškem oddel-
ku vojnega arhiva je fond tako imenovanih personalij. Tu je med dru-
gim ohranjenih 6512 kvalifikacijskih listin častnikov in uradnikov vojne
mornarice, ki gredo od leta 1812 do 1902 (v nekaterih primerih do 1918).
Od tega števila odpade na slovensko ozemlje 798 kvalifikacijskih listin,
kar pomeni 12,26 % vsega ohranjenega kvalifikacijskega gradiva, ali ena-
inpolkrat več, kot bi moral naš narod prispevati v častniškem kadru po
številu prebivalstva. Nekaj manj kot četrtina vseh na Slovenskem roje-
nih pomorskih častnikov in uradnikov je prišlo iz Štajerske in med nji-
mi admirali Wilhelm Tegetthoff, Anton Wiplinger, Anton Triulzi, Benno
Milenkovič, Pavel Pachner, Karl Seidensacher, Henrik Zajc in drugi. Torej
za »kontinentalno« Štajersko prav lepa bera.1 Poleg tega beležimo nekaj
visokih pomorskih zdravnikov, kakor so na primer Karl Prus, Leopold
Forster in Anton Cede, nekaj sodnih častnikov, kakor je na primer Janez
Jurešič in končno nekaj visokih komisarjev, kakor so Jožef Ahčin, Edvard
Račič, Franc Zorko in drugi.2 Med komisarji je največ dosegel Rupert Pivec
iz Zrkovc pri Mariboru, ki je prehodil vso pot od navadnega mornarja do
generalnega mornariškega komisarja (položaj kontraadmirala).3 Lahko bi
navedli še precej drugega strokovnega, dušnopastirskega in uradniškega
kadra, ki je prišel iz Štajerske in zasedel v mornarici zelo visoka mesta,
vendar bi to terjalo preveč časa. Zadostuje naj ugotovitev, da je Štajerska
dala mnogo odličnega častniškega in strokovnega kadra. Že to je dovolj,
da ovržemo tezo kontinentalnosti. Kot rojstni kraji štajerskih pomorskih
1 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte,«
Marine-Archiv, Personal-Acten [Največ gradiva o častnikih imajo tako imenova-
ne Qualificationsliste ali skrajšano Qualiste. Urejene so po abecednem redu.]
2 Ibid.
3 Ruperta Pivca ne najdemo v Qualificationslistah. Njegovi dokumenti so se zgubili
v Jugoslaviji. Podatke je posredovala njegova hči, pok. dr. Melita Pivec-Stele.
60
cej severnih Tirolcev, dalje Cehov, Madžarov in celo avstrijskih Poljakov,
Sedmograjčanov in Srbov, potem ti vprašanji nista bili niti toliko tvegani.
Pomislek je obstal samo še v omenjeni »kontinentalnosti« našega naroda.
To tezo pa zanikajo tako uradni viri kakor ljudsko izročilo, ki je bilo zapi-
sano v raznih krajih Slovenije, tudi na Štajerskem.
Raziskovanja v Vojnem arhivu na Dunaju dokazujejo, da je bila teza
o naši kontinentalnosti umetno skonstruirana. Ne bom navajal razlogov,
ki so skoraj popolnoma gospodarskega značaja, vendar je treba naglasiti,
da so določeni gospodarski krogi v Trstu in na Dunaju odrivali Slovence
od pomorstva predvsem iz bojazni pred konkurenco, ki bi znala posta-
ti nevarna. Toda vrnimo se k našemu vprašanju. V mornariškem oddel-
ku vojnega arhiva je fond tako imenovanih personalij. Tu je med dru-
gim ohranjenih 6512 kvalifikacijskih listin častnikov in uradnikov vojne
mornarice, ki gredo od leta 1812 do 1902 (v nekaterih primerih do 1918).
Od tega števila odpade na slovensko ozemlje 798 kvalifikacijskih listin,
kar pomeni 12,26 % vsega ohranjenega kvalifikacijskega gradiva, ali ena-
inpolkrat več, kot bi moral naš narod prispevati v častniškem kadru po
številu prebivalstva. Nekaj manj kot četrtina vseh na Slovenskem roje-
nih pomorskih častnikov in uradnikov je prišlo iz Štajerske in med nji-
mi admirali Wilhelm Tegetthoff, Anton Wiplinger, Anton Triulzi, Benno
Milenkovič, Pavel Pachner, Karl Seidensacher, Henrik Zajc in drugi. Torej
za »kontinentalno« Štajersko prav lepa bera.1 Poleg tega beležimo nekaj
visokih pomorskih zdravnikov, kakor so na primer Karl Prus, Leopold
Forster in Anton Cede, nekaj sodnih častnikov, kakor je na primer Janez
Jurešič in končno nekaj visokih komisarjev, kakor so Jožef Ahčin, Edvard
Račič, Franc Zorko in drugi.2 Med komisarji je največ dosegel Rupert Pivec
iz Zrkovc pri Mariboru, ki je prehodil vso pot od navadnega mornarja do
generalnega mornariškega komisarja (položaj kontraadmirala).3 Lahko bi
navedli še precej drugega strokovnega, dušnopastirskega in uradniškega
kadra, ki je prišel iz Štajerske in zasedel v mornarici zelo visoka mesta,
vendar bi to terjalo preveč časa. Zadostuje naj ugotovitev, da je Štajerska
dala mnogo odličnega častniškega in strokovnega kadra. Že to je dovolj,
da ovržemo tezo kontinentalnosti. Kot rojstni kraji štajerskih pomorskih
1 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte,«
Marine-Archiv, Personal-Acten [Največ gradiva o častnikih imajo tako imenova-
ne Qualificationsliste ali skrajšano Qualiste. Urejene so po abecednem redu.]
2 Ibid.
3 Ruperta Pivca ne najdemo v Qualificationslistah. Njegovi dokumenti so se zgubili
v Jugoslaviji. Podatke je posredovala njegova hči, pok. dr. Melita Pivec-Stele.
60
