Page 95 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 95
Slovenski cestni križ kot faktor rekrutiranja
pomorskega kadra v naših deželah (1812–1941)
Slovenski prometni križ, o katerem je bilo že veliko pisanja in je še danes v
marsičem uganka, je gotovo najpomembnejša prometna žila, ki povezuje
severnojadranska pristanišča z osrednjo ter delom vzhodne in jugovzho-
dne Evrope. Južna Nemčija, Češka, Avstrija, Madžarska s Sedmograško,
velik del Hrvaške in Severne Srbije, vse to je bilo povezano z morjem po
cestah, ki peljejo čez slovensko ozemlje. Cesta Dunaj–Trst prek Gradca,
Maribora, Ljubljane in Postojne je bila že v 18. stoletju ena najpomemb-
nejših prometnih žil tedanje Evrope. Že v srednjem veku je šlo po njej
na tisoče tovorov letno, bila je pogosto barometer gospodarske in poli-
tične situacije Srednje in jugovzhodne Evrope. Po pomembnosti ji sledita
cesta Celovec–Borovlje–Kranj–Ljubljana in cesta Zagreb– Brežice–Novo
Mesto–Žužemberk–Grosuplje–Ljubljana, ki se v slovenski prestolnici spo-
jita s cesto Dunaj–Trst, torej s severnim Jadranom in Srednjo Evropo, in z
njo tvorita znameniti slovenski cestni križ. Približno istim smerem je bila
kasneje prilagojena gradnja železnic, ki so imele za enega osnovnih ciljev
povezati zaledje z morjem in odpreti pot industrijskemu in trgovskemu
razvoju zaledja. Res je, da je bil predvsem mišljen razvoj nemškega zaled-
ja in nemškega gospodarstva v Avstriji, vendar so bile posledice gradnje
cest in železnic ugodne tudi za naše kraje. Še celo več! Tako ustvarjen pro-
metni križ je bil eden od zgodovinskih faktorjev, ki so Slovence združili
v enoten narod. V tej razpravi se bomo naslonili skoraj izključno na ceste
kot najstarejše in najbolj popularne prometne zveze pri nas.
Analiza do zdaj objavljenih podatkov o imenovanih cestah odkrije v
prvi vrsti naslednje:
1. Večji del tras so projektirali že Rimljani, po njih so se kreta-
le rimske legije s stotinami vozov prateža, ki je bil namenjen v
Podonavje in zahodno Podravje in od tam spet v Italijo.
2. V srednjem veku imamo podatke o tovorih, ki so šli od morja
preko Ljubljane v vse tri smeri, ki jih »križ« nakazuje.1
3. Z ureditvijo tako imenovane »cesarske ceste« prek Senožeč,
Razdrtega, Hrenovic, Postojne v Planino in naprej v Ljubljano
dobivajo prometne zveze prek našega ozemlja vse večji pomen.2
1 Gestrin 1965, 37.
2 Ibid., 200.
95
pomorskega kadra v naših deželah (1812–1941)
Slovenski prometni križ, o katerem je bilo že veliko pisanja in je še danes v
marsičem uganka, je gotovo najpomembnejša prometna žila, ki povezuje
severnojadranska pristanišča z osrednjo ter delom vzhodne in jugovzho-
dne Evrope. Južna Nemčija, Češka, Avstrija, Madžarska s Sedmograško,
velik del Hrvaške in Severne Srbije, vse to je bilo povezano z morjem po
cestah, ki peljejo čez slovensko ozemlje. Cesta Dunaj–Trst prek Gradca,
Maribora, Ljubljane in Postojne je bila že v 18. stoletju ena najpomemb-
nejših prometnih žil tedanje Evrope. Že v srednjem veku je šlo po njej
na tisoče tovorov letno, bila je pogosto barometer gospodarske in poli-
tične situacije Srednje in jugovzhodne Evrope. Po pomembnosti ji sledita
cesta Celovec–Borovlje–Kranj–Ljubljana in cesta Zagreb– Brežice–Novo
Mesto–Žužemberk–Grosuplje–Ljubljana, ki se v slovenski prestolnici spo-
jita s cesto Dunaj–Trst, torej s severnim Jadranom in Srednjo Evropo, in z
njo tvorita znameniti slovenski cestni križ. Približno istim smerem je bila
kasneje prilagojena gradnja železnic, ki so imele za enega osnovnih ciljev
povezati zaledje z morjem in odpreti pot industrijskemu in trgovskemu
razvoju zaledja. Res je, da je bil predvsem mišljen razvoj nemškega zaled-
ja in nemškega gospodarstva v Avstriji, vendar so bile posledice gradnje
cest in železnic ugodne tudi za naše kraje. Še celo več! Tako ustvarjen pro-
metni križ je bil eden od zgodovinskih faktorjev, ki so Slovence združili
v enoten narod. V tej razpravi se bomo naslonili skoraj izključno na ceste
kot najstarejše in najbolj popularne prometne zveze pri nas.
Analiza do zdaj objavljenih podatkov o imenovanih cestah odkrije v
prvi vrsti naslednje:
1. Večji del tras so projektirali že Rimljani, po njih so se kreta-
le rimske legije s stotinami vozov prateža, ki je bil namenjen v
Podonavje in zahodno Podravje in od tam spet v Italijo.
2. V srednjem veku imamo podatke o tovorih, ki so šli od morja
preko Ljubljane v vse tri smeri, ki jih »križ« nakazuje.1
3. Z ureditvijo tako imenovane »cesarske ceste« prek Senožeč,
Razdrtega, Hrenovic, Postojne v Planino in naprej v Ljubljano
dobivajo prometne zveze prek našega ozemlja vse večji pomen.2
1 Gestrin 1965, 37.
2 Ibid., 200.
95
