Page 91 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 91
Vloga gorenjsko-koroške prometne pahljače pri rekrutiranju pomorskega kadra v preteklosti ...
no slovensko ozemlje, dobimo kar pet mornariških čet na leto, sestavlje-
nih v 75 % s Slovenci. Takšen je bil prispevek slovenskih furmanov k mor-
nariškemu kadru.
Izročilo v vseh obravnavanih krajih daje slutiti, da so bili tako slo-
venski kakor nemški furmani sporazumni v tem, da je treba mornari-
ci pripomoči do dobrega prostovoljskega kadra. Po tem, kako pogosta so
bila napredovanja, lahko sklepamo, da so zbirali naj inteligentnejše otro-
ke in mladince, torej takšne, ki so zaradi svojih umskih sposobnosti ime-
li že v sebi potencialno možnost napredovanja. To potrjujejo tudi rubrike
o znanju jezikov. V primeru Korošcev in Gorenjcev je bilo zelo malo takih,
ki so ob prijavi podatkov navedli znanje enega samega jezika, in še ti so
bili povečini Nemci. Naši ljudje so poleg slovenščine navajali vsaj še en je-
zik, pogosto pa tudi dva in več. Z vidika takšne izbire in takšnega delova-
nja, z vidika propagande, miselnosti in celotne njihove usmeritve, mora-
mo obravnavati tudi gorenjske in koroške furmane kot zavestni pomorski
element. Oni so med svojimi ljudmi širili in poglabljali pomorsko misel-
nost. S svojimi pripovedmi, ki so bile včasih tudi pretirane, vendar dobro-
namerne, s pesmijo in propagando, spoznavali ljudi z morjem in pomor-
stvom v svoji bistveni celoti. To pa pomeni tudi, da so pri svojih ljudeh
večali občutek pomembnosti, ki ga narodu daje močna obrambna morna-
rica, urejena trgovska flota in mednarodna pomorska trgovina. Pri pos-
lušalcih samih je želja po drugačnem življenju, po potovanjih, s katerimi
bi uspeli spoznati čim več sveta in morda po avanturah, ki si jih mladina
podzavestno obeta, opravila ostalo. Naj zaključim z mislijo, da so furma-
ni s svojim delovanjem dejansko ustvarili naš pomorski kader, našo po-
morsko tradicijo. Ob tem je pomembno reči, da še danes prihaja na morje
odličen kader z bivših gorenjskih furmanskih postaj.
Opombe
Vsi originalni viri, ki sem jih uporabil za to razpravo, so v mornari-
škem oddelku Vojnega arhiva na Dunaju: Österreichische Kriegsarchiv –
Marine Archiv – Personalakten. V opombah to oznako opuščam in nava-
jam samo kratice posameznih personalnih skupin virov. Te so:
C.L. = Conduitliste
EMP = Evidenzblätter der K. u. k. Marine Pensionirten
EMPI = Evidenz der K. u. k. Marine Patental Invaliden
GBA = Grundbuch der Assentjahrgange
91
no slovensko ozemlje, dobimo kar pet mornariških čet na leto, sestavlje-
nih v 75 % s Slovenci. Takšen je bil prispevek slovenskih furmanov k mor-
nariškemu kadru.
Izročilo v vseh obravnavanih krajih daje slutiti, da so bili tako slo-
venski kakor nemški furmani sporazumni v tem, da je treba mornari-
ci pripomoči do dobrega prostovoljskega kadra. Po tem, kako pogosta so
bila napredovanja, lahko sklepamo, da so zbirali naj inteligentnejše otro-
ke in mladince, torej takšne, ki so zaradi svojih umskih sposobnosti ime-
li že v sebi potencialno možnost napredovanja. To potrjujejo tudi rubrike
o znanju jezikov. V primeru Korošcev in Gorenjcev je bilo zelo malo takih,
ki so ob prijavi podatkov navedli znanje enega samega jezika, in še ti so
bili povečini Nemci. Naši ljudje so poleg slovenščine navajali vsaj še en je-
zik, pogosto pa tudi dva in več. Z vidika takšne izbire in takšnega delova-
nja, z vidika propagande, miselnosti in celotne njihove usmeritve, mora-
mo obravnavati tudi gorenjske in koroške furmane kot zavestni pomorski
element. Oni so med svojimi ljudmi širili in poglabljali pomorsko misel-
nost. S svojimi pripovedmi, ki so bile včasih tudi pretirane, vendar dobro-
namerne, s pesmijo in propagando, spoznavali ljudi z morjem in pomor-
stvom v svoji bistveni celoti. To pa pomeni tudi, da so pri svojih ljudeh
večali občutek pomembnosti, ki ga narodu daje močna obrambna morna-
rica, urejena trgovska flota in mednarodna pomorska trgovina. Pri pos-
lušalcih samih je želja po drugačnem življenju, po potovanjih, s katerimi
bi uspeli spoznati čim več sveta in morda po avanturah, ki si jih mladina
podzavestno obeta, opravila ostalo. Naj zaključim z mislijo, da so furma-
ni s svojim delovanjem dejansko ustvarili naš pomorski kader, našo po-
morsko tradicijo. Ob tem je pomembno reči, da še danes prihaja na morje
odličen kader z bivših gorenjskih furmanskih postaj.
Opombe
Vsi originalni viri, ki sem jih uporabil za to razpravo, so v mornari-
škem oddelku Vojnega arhiva na Dunaju: Österreichische Kriegsarchiv –
Marine Archiv – Personalakten. V opombah to oznako opuščam in nava-
jam samo kratice posameznih personalnih skupin virov. Te so:
C.L. = Conduitliste
EMP = Evidenzblätter der K. u. k. Marine Pensionirten
EMPI = Evidenz der K. u. k. Marine Patental Invaliden
GBA = Grundbuch der Assentjahrgange
91
