Page 133 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 133
Nega in vzgoja mlajšega otroka kot pomembna temelja razvoja

(Britton 2006) tega ne potrdi. Iskali so namreč povezavo med dojenjem, varno
navezanostjo otroka ter občutljivostjo matere. Ugotovili so, da neposredne
povezave med dojenjem in vzorcem navezanosti ni in da so doječe matere
pokazale večjo občutljivost za svoje otroke, kar spodbuja razvoj varne nave-
zanosti. To je mogoče razložiti z drugo raziskavo (Heinrichs idr. 2001 v Sun-
derland 2008), ki je pokazala, da dojenje odlično vpliva na materino razpolo-
ženje, ker pomirja sistem za odzivanje na stres v njenih možganih. Ker je mati
mirna in sproščena, lažje pomiri in potolaži dojenčka. Iz tega lahko sklepamo,
da ima dojenje vsaj posreden vpliv na razvoj varne navezanosti.

Raziskavi Kramerja idr. (2008) ter Quinna idr. (2001) kažeta, da izključno do-
jenje vsaj prvih šest mesecev pozitivno vpliva tudi na otrokov spoznavni ra-
zvoj. V vzdolžni raziskavi (Oddy idr. 2010) so raziskali vpliv izključnega dojenja
vsaj prvih šest mesecev na kasnejše psihično zdravje otrok ter mladostnikov.
Ugotovili so, da so manj kot šest mesecev dojeni oz. nedojeni otroci kasneje
imeli več težav s psihičnim zdravjem in vedenjskih težav kot otroci, ki so bili
izključno dojeni vsaj šest mesecev.

Vedenjski psihologi poudarjajo, da mati zadovoljuje otrokovo primarno bi-
ološko potrebo po hrani, njeno zadovoljevanje daje otroku občutek zadovolj-
stva. Navzočnost matere pri doživljanju tega zadovoljstva postane za otroka
sekundarna potreba, saj vzljubi vse dražljaje, ki se pojavljajo skupaj s hranje-
njem: materino toplino, nasmeh, besede ipd. (Berk 1996 v Cugmas 1998). Ven-
dar za ustvarjanje čustvenega odnosa med materjo in otrokom ne zadostuje
le materino zadovoljevanje otrokovih osnovnih bioloških potreb, temveč je
potrebna širša interakcija med njo in otrokom. To potrjujejo tudi ugotovitve
raziskav z opicami (Sroufe, Cooper in DeHart 1996 v Cugmas 1998), na pod-
lagi katerih je mogoče sklepati, da otrok lahko razvije varno navezanost na
mater, čeprav ga ta ne hrani (Berk 1996 v Cugmas 1998). Ta ugotovitev je po-
mirjujoča v primerih, kadar dojenje ne uspe ali to ni izvedljivo.

Glede na statistiko v Sloveniji (Nacionalni Inštitut za javno zdravje Repu-
blike Slovenije 2018; Fajdiga Turk 2013) je delež izključno dojenih dojenčkov
v prvih mesecih še vedno na nezadovoljivi ravni oz. ni v skladu s priporočili
SZO. Konec prvega meseca je izključno dojenih štiri petine dojenčkov, konec
petega meseca štirje od desetih. Delež nedojenih otrok je višji pri materah
z nižjim socialno-ekonomskim statusom in nižjo izobrazbo. Izsledki pilotske
raziskave v Sloveniji kažejo, da se obdobje dojenja v Sloveniji podaljšuje. Pov-
prečna dolžina dojenja je 10,2 meseca (Rebernik 2014). Današnjim materam je
na področju dojenja na voljo bistveno več virov informacij in socialne opore,
kot so je bile deležne matere prejšnjih generacij (Fleming, O’Day in Kraemer
1999).

Ob uspešni vzpostavitvi dojenja se kmalu porodi vprašanje o trajanju do-

133
   128   129   130   131   132   133   134   135   136   137   138