Page 131 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 131
Nega in vzgoja mlajšega otroka kot pomembna temelja razvoja
šanje stresa. Če se odrasli na otroka, ki ima željo po oklepanju zaradi stiske,
odzivajo potrpežljivo in sočutno, je to dragocena naložba v njegovo spo-
sobnost za neodvisnost kasneje v življenju, kajti če se otrok počuti varnega
v svetu, se vanj vključuje brez težav (Sunderland 2008). Raziskave o drugih
sesalcih (Fleming, O’Day in Kraemer 1999) so med drugim pokazale, da so bili
sesalski mladiči, ki so bili deležni veliko materinih dotikov, v odraslosti veliko
pogumnejši od tistih, ki so bili deležni manj dotikanja – ti so bili kot odra-
sli veliko bojazljivejši in so se s stresom spopadali slabše kot mladiči iz prve
skupine. Na pomen telesnega stika opozarja tudi dejstvo, ki ga je pokazala te-
rapevtska praksa z osebami, ki so v otroštvu utrpele pomanjkanje telesnega
stika – te osebe imajo v odraslosti različne težave, povezane z vzpostavlja-
njem zadovoljujočih intimnih odnosov. Pomanjkanje ljubkovanja, tolaženja
in dotikov v otroštvu se v odraslosti lahko kaže tudi kot samopoškodovanje,
kajenje, motnje hranjenja, zloraba mamil in alkohola ter zanemarjanje telesa
(Orbach 2004a; 2004b; v Sunderland 2008).
Da se bo otrok v odraslosti počutil varno ter da bo sprejemal sebe in druge,
mu mora odrasla oseba v otroštvu zagotoviti varen telesni stik in telesno po-
mirjanje njegove stiske (Fleming, O’Day in Kraemer 1999). Vsaka oblika ljube-
čega telesnega stika med odraslim in otrokom ima lahko pozitiven vpliv na
otrokov razvoj. Tako pri mlajših kot tudi pri starejših osebah je opaziti izjemen
vpliv dotikov na delovanje možganov. Raziskave (Montagu 1971 v Sunderland
2008; Prescott 1971 v Sunderland 2008) kažejo, da imajo družbe in družine,
kjer si družinski člani pogosto izkazujejo telesno naklonjenost, veliko manj
težav z jezo in agresijo.
Neomejenemu nudenju telesnih stikov otroku pritrjuje tudi teorija nave-
zanosti, ki pravi, da je za razvoj varne navezanosti potrebno dosledno odgo-
varjanje na otrokove potrebe, kamor spada tudi potreba po telesnem stiku.
Seveda ob poudarjanju zadovoljevanja te potrebe ni mišljeno, da je otroku
telesni stik potrebno nuditi tudi takrat, kadar je povsem zadovoljen sam s se-
boj in ne izraža nobenih potreb po njem. V takem primeru bi telesni stik na
pobudo odraslega za otroka lahko pomenil vsiljivost, kar lahko doseže na-
sproten učinek in povzroči katerega izmed vzorcev t. i. nevarne navezanosti
(Belsky Rovine in Taylor 1984 v Cugmas 1998).
Hranjenje
Glede hranjenja dojenčka so avtorji enotni (Hoyer 2011; Kompan Erzar in Po-
ljanec 2009; Praper 1995; McKenna in McDade 2005), da je najboljša hrana
zanj v prvih šestih mesecih izključno materino mleko, kot priporočata tudi
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) (World Health Organization 1998) in
131
šanje stresa. Če se odrasli na otroka, ki ima željo po oklepanju zaradi stiske,
odzivajo potrpežljivo in sočutno, je to dragocena naložba v njegovo spo-
sobnost za neodvisnost kasneje v življenju, kajti če se otrok počuti varnega
v svetu, se vanj vključuje brez težav (Sunderland 2008). Raziskave o drugih
sesalcih (Fleming, O’Day in Kraemer 1999) so med drugim pokazale, da so bili
sesalski mladiči, ki so bili deležni veliko materinih dotikov, v odraslosti veliko
pogumnejši od tistih, ki so bili deležni manj dotikanja – ti so bili kot odra-
sli veliko bojazljivejši in so se s stresom spopadali slabše kot mladiči iz prve
skupine. Na pomen telesnega stika opozarja tudi dejstvo, ki ga je pokazala te-
rapevtska praksa z osebami, ki so v otroštvu utrpele pomanjkanje telesnega
stika – te osebe imajo v odraslosti različne težave, povezane z vzpostavlja-
njem zadovoljujočih intimnih odnosov. Pomanjkanje ljubkovanja, tolaženja
in dotikov v otroštvu se v odraslosti lahko kaže tudi kot samopoškodovanje,
kajenje, motnje hranjenja, zloraba mamil in alkohola ter zanemarjanje telesa
(Orbach 2004a; 2004b; v Sunderland 2008).
Da se bo otrok v odraslosti počutil varno ter da bo sprejemal sebe in druge,
mu mora odrasla oseba v otroštvu zagotoviti varen telesni stik in telesno po-
mirjanje njegove stiske (Fleming, O’Day in Kraemer 1999). Vsaka oblika ljube-
čega telesnega stika med odraslim in otrokom ima lahko pozitiven vpliv na
otrokov razvoj. Tako pri mlajših kot tudi pri starejših osebah je opaziti izjemen
vpliv dotikov na delovanje možganov. Raziskave (Montagu 1971 v Sunderland
2008; Prescott 1971 v Sunderland 2008) kažejo, da imajo družbe in družine,
kjer si družinski člani pogosto izkazujejo telesno naklonjenost, veliko manj
težav z jezo in agresijo.
Neomejenemu nudenju telesnih stikov otroku pritrjuje tudi teorija nave-
zanosti, ki pravi, da je za razvoj varne navezanosti potrebno dosledno odgo-
varjanje na otrokove potrebe, kamor spada tudi potreba po telesnem stiku.
Seveda ob poudarjanju zadovoljevanja te potrebe ni mišljeno, da je otroku
telesni stik potrebno nuditi tudi takrat, kadar je povsem zadovoljen sam s se-
boj in ne izraža nobenih potreb po njem. V takem primeru bi telesni stik na
pobudo odraslega za otroka lahko pomenil vsiljivost, kar lahko doseže na-
sproten učinek in povzroči katerega izmed vzorcev t. i. nevarne navezanosti
(Belsky Rovine in Taylor 1984 v Cugmas 1998).
Hranjenje
Glede hranjenja dojenčka so avtorji enotni (Hoyer 2011; Kompan Erzar in Po-
ljanec 2009; Praper 1995; McKenna in McDade 2005), da je najboljša hrana
zanj v prvih šestih mesecih izključno materino mleko, kot priporočata tudi
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) (World Health Organization 1998) in
131
