Page 148 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 148
ta Licardo in Metka Purgaj
ga razvoja otrok v prvem starostnem obdobju se statistično značilno višje
povprečne vrednosti pri strokovnih delavcih, ki delajo v homogenih skupi-
nah, pojavljajo pri šestih postavkah, iz česar lahko sklepamo, da delo v homo-
genih skupinah omogoča lažje razmere in več časa za uporabo dobrih praks,
namenjenih spodbujanju socialno-emocionalnega razvoja.
Razprava
Rezultati raziskave osvetlijo nekaj pomembnih vidikov uporabe dobrih praks
v 1. SO. Iz povprečnih vrednosti v sklopih a in b lahko razberemo, da strokovni
delavci socialno-emocionalno področje ocenjujejo kot zelo pomembno, uvr-
ščajo ga celo med tri najpomembnejša področja otrokovega razvoja in 1.
SO glede pomembnosti socialno-emocionalnega področja razvoja prepo-
znavajo kot nekoliko pomembnejše v primerjavi z 2. SO, kar nakazujejo tudi
druge raziskave (Rimm-Kaufmann, Pianta in Cox 2000; Durlak idr. 2011).
Nekoliko manj jasno je povezovanje področja družba z učenjem in pou-
čevanjem, povezanim s socialno-emocionalnim področjem, saj je po oceni
pomembnosti strokovnih delavcev v našem vzorcu v 1. SO področje družba
šele na 4. mestu. To pomeni, da bi bilo zelo dobrodošlo, če bi bilo v Kurikulumu
za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) to področje bolj poudarjeno v
smislu navajanja več primerov dejavnosti in ciljev, s katerimi bi strokovni de-
lavci lahko spodbujali otrokov socialno-emocionalni razvoj ter kompetence.
V Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) bi bilo torej treba
posodobiti zapise, povezane s primeri vodenih dejavnosti, s katerimi razvi-
jamo socialno-emocionalno področje za prvo in drugo starostno obdobje,
kar bi pomenilo sistemsko podporo in poudarek na razvoju tako pomemb-
nih veščin, podobno, kot to lahko zasledimo v tuji literaturi (Early Learning
Guidelines For Children Birth to Age Three 2015).
Iz rezultatov v sklopu c lahko sklepamo, da strokovni delavci v 1. SO v razi-
skovalnem vzorcu pogosteje uporabljajo dobre prakse, ki so del vsakodnev-
nih interakcij z otroki in zanje ni potrebno posebno načrtovanje. Manj po-
gosto pa izvajajo dobre prakse, za katere je potrebno vsaj delno načrtova-
nje (npr. skupno branje) ali pa celostno načrtovanje, kot je spodbujanje izra-
žanja čustev skozi glasbo, ples ali likovno umetnost. Manj pogosto uporab-
ljajo tudi specifične strategije za čustveno samoregulacijo. Zaradi tega lahko
sklenemo, da bi bilo treba več poudarka nameniti strokovnemu usposablja-
nju glede specifičnih metod za spodbujanje, učenje in poučevanje socialno-
emocionalnih veščin otrok v 1. SO, saj lahko tako strokovni delavci vzpostavijo
bolj osmišljen sistem za razvoj socialno-emocionalnih veščin in preprečitev
morebitnih težav otrok na tem področju (Powell, Dunlap in Fox 2006)
148
ga razvoja otrok v prvem starostnem obdobju se statistično značilno višje
povprečne vrednosti pri strokovnih delavcih, ki delajo v homogenih skupi-
nah, pojavljajo pri šestih postavkah, iz česar lahko sklepamo, da delo v homo-
genih skupinah omogoča lažje razmere in več časa za uporabo dobrih praks,
namenjenih spodbujanju socialno-emocionalnega razvoja.
Razprava
Rezultati raziskave osvetlijo nekaj pomembnih vidikov uporabe dobrih praks
v 1. SO. Iz povprečnih vrednosti v sklopih a in b lahko razberemo, da strokovni
delavci socialno-emocionalno področje ocenjujejo kot zelo pomembno, uvr-
ščajo ga celo med tri najpomembnejša področja otrokovega razvoja in 1.
SO glede pomembnosti socialno-emocionalnega področja razvoja prepo-
znavajo kot nekoliko pomembnejše v primerjavi z 2. SO, kar nakazujejo tudi
druge raziskave (Rimm-Kaufmann, Pianta in Cox 2000; Durlak idr. 2011).
Nekoliko manj jasno je povezovanje področja družba z učenjem in pou-
čevanjem, povezanim s socialno-emocionalnim področjem, saj je po oceni
pomembnosti strokovnih delavcev v našem vzorcu v 1. SO področje družba
šele na 4. mestu. To pomeni, da bi bilo zelo dobrodošlo, če bi bilo v Kurikulumu
za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) to področje bolj poudarjeno v
smislu navajanja več primerov dejavnosti in ciljev, s katerimi bi strokovni de-
lavci lahko spodbujali otrokov socialno-emocionalni razvoj ter kompetence.
V Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) bi bilo torej treba
posodobiti zapise, povezane s primeri vodenih dejavnosti, s katerimi razvi-
jamo socialno-emocionalno področje za prvo in drugo starostno obdobje,
kar bi pomenilo sistemsko podporo in poudarek na razvoju tako pomemb-
nih veščin, podobno, kot to lahko zasledimo v tuji literaturi (Early Learning
Guidelines For Children Birth to Age Three 2015).
Iz rezultatov v sklopu c lahko sklepamo, da strokovni delavci v 1. SO v razi-
skovalnem vzorcu pogosteje uporabljajo dobre prakse, ki so del vsakodnev-
nih interakcij z otroki in zanje ni potrebno posebno načrtovanje. Manj po-
gosto pa izvajajo dobre prakse, za katere je potrebno vsaj delno načrtova-
nje (npr. skupno branje) ali pa celostno načrtovanje, kot je spodbujanje izra-
žanja čustev skozi glasbo, ples ali likovno umetnost. Manj pogosto uporab-
ljajo tudi specifične strategije za čustveno samoregulacijo. Zaradi tega lahko
sklenemo, da bi bilo treba več poudarka nameniti strokovnemu usposablja-
nju glede specifičnih metod za spodbujanje, učenje in poučevanje socialno-
emocionalnih veščin otrok v 1. SO, saj lahko tako strokovni delavci vzpostavijo
bolj osmišljen sistem za razvoj socialno-emocionalnih veščin in preprečitev
morebitnih težav otrok na tem področju (Powell, Dunlap in Fox 2006)
148
