Page 145 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 145
Uporaba dobrih praks za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja
. starostno obdobje . starostno obdobje
Matematika , ,
,
Gibanje , ,
,
Jezik , ,
,
Družba ,
Naravoslovje ,
Umetnost ,
Slika 2 Ocene strokovnih delavcev, ki delajo v 1. in 2. starostnem obdobju, o pomembnosti
posameznih področij dejavnosti po Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in
šport 1999) (povprečna vrednost na lestvici od 1 do 5)
SD = 0,78), kot enako pomembno pa ocenjujejo področji družba (M = 4,12;
SD = 0,72) in matematika (M = 4,12; SD = 0,75). Pri preverjanju razlik povprečij
med 1. in 2. SO s t-testom za neodvisne vzorce smo ugotovili, da statistično
pomembnih razlik med skupinama ni, nakazuje se le tendenca razlik pri pod-
ročju jezika (t (207) = –1,81; p = 0,07), kjer strokovni delavci v 1. SO temu pod-
ročju pripisujejo večji pomen kot tisti v 2. SO.
Sledi analiza rezultatov glede razlik pri uporabi dobrih praks za socialno-
emocionalni razvoj v prvem starostnem obdobju.
(c) Pogostost uporabe dobrih praks za spodbujanje socialno-emocionalnega
razvoja v prvem starostnem obdobju
Podatki kažejo, da strokovni delavci v prvem starostnem obdobju najpogo-
steje vzpostavljajo prijeten in ljubeč odnos z otrokom (M = 4,73; SD = 0,50),
vzpostavljajo primerno interakcijo pri prihodih in odhodih otrok (M = 4,60;
SD = 0,52), so dosledni pri uveljavljanju meja in pravil, primernih starosti (M =
4,47; SD = 0,72), ter se odzivajo s poslušanjem, kadar želi otrok povedati kaj o
sebi (M = 4,36; SD = 0,83). Manj pogosto spodbujajo otroke, da izražajo čustva
na različne načine (M = 3,88; SD = 0,76), manj pogosto tolažijo otroka, kadar
je vznemirjen in pri tem uporabljajo metodo potrjevanja čustev (M = 3,74; SD
= 1,09), ter manj pogosto namenjajo čas branju z enim ali dvema otrokoma
(M = 3,59; SD = 0,85).
Iz rezultatov lahko razberemo, da strokovni delavci pogosteje uporabljajo
dobre prakse, ki so del vsakodnevnih interakcij z otroki in zanje ni potrebno
posebno načrtovanje, kot so prihodi in odhodi, vsakodnevne interakcija ter
komunikacija v odnosu z otrokom, uveljavljanje meja in pravil. Manj pogosto
pa izvajajo dobre prakse, za katere je potrebno vsaj delno načrtovanje (npr.
skupno branje) ali pa celostno načrtovanje, kot je spodbujanje izražanje ču-
stev skozi glasbo, ples ali likovno umetnost. Manj pogosto uporabljajo tudi
strategijo potrjevanja čustev.
145
. starostno obdobje . starostno obdobje
Matematika , ,
,
Gibanje , ,
,
Jezik , ,
,
Družba ,
Naravoslovje ,
Umetnost ,
Slika 2 Ocene strokovnih delavcev, ki delajo v 1. in 2. starostnem obdobju, o pomembnosti
posameznih področij dejavnosti po Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in
šport 1999) (povprečna vrednost na lestvici od 1 do 5)
SD = 0,78), kot enako pomembno pa ocenjujejo področji družba (M = 4,12;
SD = 0,72) in matematika (M = 4,12; SD = 0,75). Pri preverjanju razlik povprečij
med 1. in 2. SO s t-testom za neodvisne vzorce smo ugotovili, da statistično
pomembnih razlik med skupinama ni, nakazuje se le tendenca razlik pri pod-
ročju jezika (t (207) = –1,81; p = 0,07), kjer strokovni delavci v 1. SO temu pod-
ročju pripisujejo večji pomen kot tisti v 2. SO.
Sledi analiza rezultatov glede razlik pri uporabi dobrih praks za socialno-
emocionalni razvoj v prvem starostnem obdobju.
(c) Pogostost uporabe dobrih praks za spodbujanje socialno-emocionalnega
razvoja v prvem starostnem obdobju
Podatki kažejo, da strokovni delavci v prvem starostnem obdobju najpogo-
steje vzpostavljajo prijeten in ljubeč odnos z otrokom (M = 4,73; SD = 0,50),
vzpostavljajo primerno interakcijo pri prihodih in odhodih otrok (M = 4,60;
SD = 0,52), so dosledni pri uveljavljanju meja in pravil, primernih starosti (M =
4,47; SD = 0,72), ter se odzivajo s poslušanjem, kadar želi otrok povedati kaj o
sebi (M = 4,36; SD = 0,83). Manj pogosto spodbujajo otroke, da izražajo čustva
na različne načine (M = 3,88; SD = 0,76), manj pogosto tolažijo otroka, kadar
je vznemirjen in pri tem uporabljajo metodo potrjevanja čustev (M = 3,74; SD
= 1,09), ter manj pogosto namenjajo čas branju z enim ali dvema otrokoma
(M = 3,59; SD = 0,85).
Iz rezultatov lahko razberemo, da strokovni delavci pogosteje uporabljajo
dobre prakse, ki so del vsakodnevnih interakcij z otroki in zanje ni potrebno
posebno načrtovanje, kot so prihodi in odhodi, vsakodnevne interakcija ter
komunikacija v odnosu z otrokom, uveljavljanje meja in pravil. Manj pogosto
pa izvajajo dobre prakse, za katere je potrebno vsaj delno načrtovanje (npr.
skupno branje) ali pa celostno načrtovanje, kot je spodbujanje izražanje ču-
stev skozi glasbo, ples ali likovno umetnost. Manj pogosto uporabljajo tudi
strategijo potrjevanja čustev.
145
