Page 205 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 205
Pripomočki za vzgojitelje za detekcijo otrok z avtizmom

ki bi bili v osnovi namenjeni vzgojiteljem v vrtcih. V prispevku smo analizirali
šest znanstveno preverjenih pripomočkov, od katerih je bil le eden, CESDD,
zasnovan za strokovne delavce vrtca. Ostali so v prvi vrsti namenjeni staršem,
lahko pa so zelo dragoceni in uporabni tudi za vzgojitelje, ki otroka spre-
mljajo v vsakodnevnih okoliščinah in lahko v okviru svojega pedagoškega
dela otrokovo funkcioniranje neposredno opazujejo ter beležijo. V povezavi
s prepoznavanjem zgodnjih znakov avtizma so pripomočki usmerjeni v opa-
zovanje socialne interakcije, jezika in komunikacije, uporabe gest, vzposta-
vljanja skupne vezane pozornosti, izražanja čustev, igre in imitacije, uporabe
predmetov, procesiranja senzornih dražljajev, prisotnosti stereotipnega ve-
denja in neobičajnih, omejenih interesov ter drugih posebnosti.

V raziskavi smo ugotovili, da vsi pripomočki, ki smo jih analizirali – z izjemo
vprašalnika za starše dojenčkov in malčkov (Infant Toddler Checklist – ITC) –
vključujejo vprašanja z vseh področij, ki so pomemba pri opazovanju otrok
s sumom na avtizem. Pri vseh pripomočkih izstopa (vsaj eno) področje, na
katero se nanaša večji delež vprašanj ali trditev, kar je pri njihovi uporabi z
namenom detekcije zgodnjih znakov avtizma potrebno upoštevati.

V pripomočku M-CHAT-R/F prevladujejo vprašanja o otrokovem razume-
vanju okolja in odzivanju v socialnih situacijah, prav tako tudi v pripomočku
FYI, ki vključuje tudi mnogo vprašanj o procesiranju senzornih dražljajev. Na
lestvici SAB 0–2 je prav tako poudarjeno področje procesiranja senzornih dra-
žljajev, pripomoček pa hkrati vključuje precej trditev o motoriki, aktivnosti,
spalni rutini in prehranjevanju otroka. V pripomočkih ESAT in CESDD pre-
vladujejo vprašanja/trditve s področja nebesedne komunikacije ter skupne
vezane pozornosti, pri obeh pripomočkih pa med deleži vprašanj/trditev v
preostalih kategorijah ni velikih odstopanj oz. razlik. Vprašalnik ITC je izrazito
usmerjen v opazovanje otrokovega besednega in nebesednega izražanja ter
vzpostavljanja socialnih interakcij, ne vključuje pa vprašanj o posebnostih v
procesiranju senzornih dražljajev in stereotipnem vedenju, saj v osnovi ni na-
menjen prepoznavanju znakov avtizma, ampak posebnosti v komunikaciji.

Z zgodnjim odkrivanjem razvojnih posebnosti, tudi avtizma, omogočimo,
da strokovni delavci v vrtcu ustrezno razumejo otrokove posebnosti v vede-
nju in razvoju in se nanje ustrezneje odzivajo. S pravilnim in intenzivnim pri-
stopom je namreč mogoče otrokove motnje in razvojne težave v precejšnji
meri ublažiti, predvsem pa ne nacepiti nanje sekundarnih (npr. čustveno ve-
denjskih ali psihosomatskih) težav, ki se začenjajo pojavljati zaradi neprepo-
znavanja in neupoštevanja otrokovih primarnih razvojnih potreb ter poseb-
nosti. Prav tako smo prepričani, da vzgojiteljeva ozaveščenost o posebnih po-
trebah otroka pozitivno vpliva na odnos in komunikacijo s starši otroka, kar bi

205
   200   201   202   203   204   205   206   207   208   209   210