Page 421 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 421
Delež prostega gibanja in spontane igre otrok v prvem starostnem obdobju
Ugotavljamo, da v času vodenih dejavnosti vzgojiteljice podoben delež na-
menijo tako gibalni kot statični izvedbi dejavnosti, kar se le delno sklada s
potrebami malčkov v procesu učenja, ki je mnogo učinkovitejše, kadar »po-
teka v stanju otrokove miselne in telesne aktivnosti« (Juriševič, Rajovič in Dr-
gan 2010, 9). Vodenim dejavnostim sicer vzgojiteljice v povprečju namenijo
52 minut dnevno, kar krepko presega minimalni priporočeni čas, ki je 30 mi-
nut (National Association for Sport and Physical Education 2006; Tremblay
idr. 2012).
V vrtcu namenijo 1,3 ure oz. 31 časa za prosto igro otrok (oz. t. i. proste
dejavnosti). Ker je spontana igra poleg prostega gibanja temeljna dejavnost
v prvem starostnem obdobju, menimo, da je njen delež, glede na današnje
poznavanje razvojnih potreb otrok, premajhen.
V primerjavi analiziranih vrtcev smo ugotovili, da med njimi obstajajo sta-
tistično pomembne razlike v zagotavljanju časa, namenjenega prostim de-
javnostim ter gibanju otrok izven rutine. S tem se je potrdila domneva, da je
čas, namenjen prosti igri in gibanju kot temeljnima gradnikoma otrokovega
razvoja ter temeljnima potrebama otrok prve starostne skupine, zelo odvi-
sen od posameznega izvedbenega kurikuluma vrtca. Na obeh analiziranih
področjih so bile razlike med vrtci občutne. Pri zagotavljanju časa za proste
dejavnosti je bila razlika med najvišjo in najnižjo povprečno vrednostjo sko-
raj 50 . Podobna, sicer nekoliko manjša razlika med vrtci se je pokazala tudi
pri zagotavljanju časa za gibanje otrok izven rutinskih dejavnosti.
Sklep
Z raziskavo o deležu gibalnih dejavnosti in proste igre, ki ga trije vrtci v osre-
dnjeslovenski regiji omogočajo otrokom prve starostne skupine tekom tipič-
nega dopoldneva, smo želeli preveriti, kako uspešni so vrtci pri zagotavljanju
pogojev za razvoj potencialov najmlajših otrok z vidika vključevanje gibalnih
dejavnosti in spontane nestrukturirane igre v izvedbeni kurikulum.
Na podlagi analize rezultatov ugotavljamo, da v vrtcih, vključenih v razi-
skavo, na ravni izvedbenega kurikuluma prevladuje načelo uravnoteženosti
različnih vrst dejavnosti, razen v primeru prostih in vodenih dejavnosti, kjer
nekoliko prevladujejo proste dejavnosti. Načelo uravnoteženosti in s tem za-
gotavljanja raznolikosti na različnih ravneh izvedbenega kurikula je ustrezno,
kadar je z raznolikimi vrstami dejavnostmi obogateno tudi vsakdanje življe-
nje malčkov izven časa, preživetega v vrtcu. Vendar, kot smo ugotavljali v
uvodnem delu prispevka, danes temu ni tako. Po eni strani nas ugotovitve
o razvoju in delovanju možganov v najzgodnejšem obdobju učijo, da sta
za razvoj zdravih temeljev možganov bistvenega pomena prosto gibanje in
421
Ugotavljamo, da v času vodenih dejavnosti vzgojiteljice podoben delež na-
menijo tako gibalni kot statični izvedbi dejavnosti, kar se le delno sklada s
potrebami malčkov v procesu učenja, ki je mnogo učinkovitejše, kadar »po-
teka v stanju otrokove miselne in telesne aktivnosti« (Juriševič, Rajovič in Dr-
gan 2010, 9). Vodenim dejavnostim sicer vzgojiteljice v povprečju namenijo
52 minut dnevno, kar krepko presega minimalni priporočeni čas, ki je 30 mi-
nut (National Association for Sport and Physical Education 2006; Tremblay
idr. 2012).
V vrtcu namenijo 1,3 ure oz. 31 časa za prosto igro otrok (oz. t. i. proste
dejavnosti). Ker je spontana igra poleg prostega gibanja temeljna dejavnost
v prvem starostnem obdobju, menimo, da je njen delež, glede na današnje
poznavanje razvojnih potreb otrok, premajhen.
V primerjavi analiziranih vrtcev smo ugotovili, da med njimi obstajajo sta-
tistično pomembne razlike v zagotavljanju časa, namenjenega prostim de-
javnostim ter gibanju otrok izven rutine. S tem se je potrdila domneva, da je
čas, namenjen prosti igri in gibanju kot temeljnima gradnikoma otrokovega
razvoja ter temeljnima potrebama otrok prve starostne skupine, zelo odvi-
sen od posameznega izvedbenega kurikuluma vrtca. Na obeh analiziranih
področjih so bile razlike med vrtci občutne. Pri zagotavljanju časa za proste
dejavnosti je bila razlika med najvišjo in najnižjo povprečno vrednostjo sko-
raj 50 . Podobna, sicer nekoliko manjša razlika med vrtci se je pokazala tudi
pri zagotavljanju časa za gibanje otrok izven rutinskih dejavnosti.
Sklep
Z raziskavo o deležu gibalnih dejavnosti in proste igre, ki ga trije vrtci v osre-
dnjeslovenski regiji omogočajo otrokom prve starostne skupine tekom tipič-
nega dopoldneva, smo želeli preveriti, kako uspešni so vrtci pri zagotavljanju
pogojev za razvoj potencialov najmlajših otrok z vidika vključevanje gibalnih
dejavnosti in spontane nestrukturirane igre v izvedbeni kurikulum.
Na podlagi analize rezultatov ugotavljamo, da v vrtcih, vključenih v razi-
skavo, na ravni izvedbenega kurikuluma prevladuje načelo uravnoteženosti
različnih vrst dejavnosti, razen v primeru prostih in vodenih dejavnosti, kjer
nekoliko prevladujejo proste dejavnosti. Načelo uravnoteženosti in s tem za-
gotavljanja raznolikosti na različnih ravneh izvedbenega kurikula je ustrezno,
kadar je z raznolikimi vrstami dejavnostmi obogateno tudi vsakdanje življe-
nje malčkov izven časa, preživetega v vrtcu. Vendar, kot smo ugotavljali v
uvodnem delu prispevka, danes temu ni tako. Po eni strani nas ugotovitve
o razvoju in delovanju možganov v najzgodnejšem obdobju učijo, da sta
za razvoj zdravih temeljev možganov bistvenega pomena prosto gibanje in
421
