Page 420 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 420
a Cerar
statičnih dejavnostih preživijo skoraj polovico dopoldneva, kar je z vidika no-
vih dognanj nevroznanosti ter zavedanja o pomenu gibanja za otrokov razvoj
(Juriševič, Rajovič in Drgan 2010; Bregant 2012; Montessori 2011; Jakovljević
2016) veliko. Če izmerjen čas gibalnih in statičnih dejavnosti primerjamo še s
smernicami CSEP (Tremblay idr. 2012), ki priporočajo 3 ure gibalne dejavnosti
in največ 1 uro statičnih dejavnosti dnevno, pa vidimo, da vrtci komaj ali pa ne
dosegajo priporočil. To velja še posebej pri deležu statičnih dejavnosti, saj je
dnevna količina presežena že v vrtcu za 1 uro. 2,3 ure, preživete v gibalnih de-
javnostih v vrtcu, pa se nehajajo v okviru priporočil le, če predvidevamo, da
se otrok giba tudi v domačem okolju in tam pridobi manjkajoči čas gibanja,
tj. do minimalnih treh ur dnevno.
Ob podrobnejši analizi gibanja še ugotavljamo, da od celotnega časa gi-
banja otroka v vrtcu skoraj 1 ura gibanja poteka znotraj rutinskih dejavno-
sti. Spremenljivki »gibanje med rutino« in »gibanje izven rutine« smo doda-
tno analizirali, ker menimo, da gre v teh primerih za različno kvaliteto giba-
nja. Pri »gibanju med rutino« gre pretežno za dejavnosti, kot so odhod na
stranišče, v umivalnico, po kosilo, v garderobo ipd. Ta gibanja so v veliki ve-
čini nizko intenzivna in možgansko nestimulativna. Relevantnejši podatek o
otrokovem kvalitetnejšem gibanju je torej podatek o »gibanju izven rutine«.
Ugotavljamo, da je tovrstnega gibanja v povprečju le z 1,3 ure dnevno. V pri-
merjavi s smernicami CSEP (Tremblay idr. 2012), ki priporočajo 3 ure gibanja
dnevno, vidimo, da skupna količina prostega in vodenega gibanja v vrtcu ne
dosega niti 50 priporočene dnevne količine.
Posebej smo analizirali tudi čas, ki je namenjen prostim gibalnim dejavno-
stim. To so dejavnosti, ki so v prvem starostnem obdobju med najbolj mo-
žgansko stimulativnimi in zato nujno potrebne za zdrav otrokov razvoj (Ja-
kovljević 2016). V analizi ugotavljamo, da zavzamejo le 15 oz. okoli 40 mi-
nut dopoldanskega časa. Čas, namenjen prostim gibalnim dejavnostim, pa
ne dosega niti priporočil CSEP (Tremblay idr. 2012) niti priporočil National As-
sociation for Sport and Physical Education (2006), ki predvidevajo vsaj 60 mi-
nut prostega gibanja otrok dnevno.
Na področju trajanja posameznih statičnih dejavnosti ugotavljamo, da nji-
hov čas v povprečju za 2 minuti presega priporočila Ščuke (2007), ki priporoča
največ 10 minut sedenja naenkrat. Zgornja meja 30 minut strnjene statične
dejavnosti pa je bila v vrtcih presežena 4-krat. Tudi ob primerjavi z ugoto-
vitvami Kuzika idr. (2005) vidimo, da je trajanje posameznih statičnih dejav-
nosti v naših vrtcih za 7 minut daljše, prav tako je bila mnogokrat presežena
maksimalna meja 15 minut trajanja statične dejavnosti, ki jo navajajo v svojih
ugotovitvah.
420
statičnih dejavnostih preživijo skoraj polovico dopoldneva, kar je z vidika no-
vih dognanj nevroznanosti ter zavedanja o pomenu gibanja za otrokov razvoj
(Juriševič, Rajovič in Drgan 2010; Bregant 2012; Montessori 2011; Jakovljević
2016) veliko. Če izmerjen čas gibalnih in statičnih dejavnosti primerjamo še s
smernicami CSEP (Tremblay idr. 2012), ki priporočajo 3 ure gibalne dejavnosti
in največ 1 uro statičnih dejavnosti dnevno, pa vidimo, da vrtci komaj ali pa ne
dosegajo priporočil. To velja še posebej pri deležu statičnih dejavnosti, saj je
dnevna količina presežena že v vrtcu za 1 uro. 2,3 ure, preživete v gibalnih de-
javnostih v vrtcu, pa se nehajajo v okviru priporočil le, če predvidevamo, da
se otrok giba tudi v domačem okolju in tam pridobi manjkajoči čas gibanja,
tj. do minimalnih treh ur dnevno.
Ob podrobnejši analizi gibanja še ugotavljamo, da od celotnega časa gi-
banja otroka v vrtcu skoraj 1 ura gibanja poteka znotraj rutinskih dejavno-
sti. Spremenljivki »gibanje med rutino« in »gibanje izven rutine« smo doda-
tno analizirali, ker menimo, da gre v teh primerih za različno kvaliteto giba-
nja. Pri »gibanju med rutino« gre pretežno za dejavnosti, kot so odhod na
stranišče, v umivalnico, po kosilo, v garderobo ipd. Ta gibanja so v veliki ve-
čini nizko intenzivna in možgansko nestimulativna. Relevantnejši podatek o
otrokovem kvalitetnejšem gibanju je torej podatek o »gibanju izven rutine«.
Ugotavljamo, da je tovrstnega gibanja v povprečju le z 1,3 ure dnevno. V pri-
merjavi s smernicami CSEP (Tremblay idr. 2012), ki priporočajo 3 ure gibanja
dnevno, vidimo, da skupna količina prostega in vodenega gibanja v vrtcu ne
dosega niti 50 priporočene dnevne količine.
Posebej smo analizirali tudi čas, ki je namenjen prostim gibalnim dejavno-
stim. To so dejavnosti, ki so v prvem starostnem obdobju med najbolj mo-
žgansko stimulativnimi in zato nujno potrebne za zdrav otrokov razvoj (Ja-
kovljević 2016). V analizi ugotavljamo, da zavzamejo le 15 oz. okoli 40 mi-
nut dopoldanskega časa. Čas, namenjen prostim gibalnim dejavnostim, pa
ne dosega niti priporočil CSEP (Tremblay idr. 2012) niti priporočil National As-
sociation for Sport and Physical Education (2006), ki predvidevajo vsaj 60 mi-
nut prostega gibanja otrok dnevno.
Na področju trajanja posameznih statičnih dejavnosti ugotavljamo, da nji-
hov čas v povprečju za 2 minuti presega priporočila Ščuke (2007), ki priporoča
največ 10 minut sedenja naenkrat. Zgornja meja 30 minut strnjene statične
dejavnosti pa je bila v vrtcih presežena 4-krat. Tudi ob primerjavi z ugoto-
vitvami Kuzika idr. (2005) vidimo, da je trajanje posameznih statičnih dejav-
nosti v naših vrtcih za 7 minut daljše, prav tako je bila mnogokrat presežena
maksimalna meja 15 minut trajanja statične dejavnosti, ki jo navajajo v svojih
ugotovitvah.
420
