Page 417 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 417
Delež prostega gibanja in spontane igre otrok v prvem starostnem obdobju
Opazovanje z udeležbo je v vsaki od skupin potekalo strnjeno eno dopol-
dne, in sicer v času od 7.45 do začetka počitka otrok. Počitek se je v različnih
skupinah pričel ob različnem času, zato so se opazovanja zaključevala med
12.20 in 12.45 uro. Odločitev za pričetek opazovanja ob 7.45 temelji na dejstvu,
da je to čas, ko je večina otrok že prisotnih v vrtcu, otroci pa so v tem času že
razporejeni v svoje matične skupine in ob prisotnosti matične vzgojiteljice.
Opazovanje je potekalo do začetka počitka, z namenom, da se zajame celo-
ten aktivni del dopoldneva večine otrok v vrtcu.
Postopek obdelave podatkov
Podatke smo statistično obdelali s programsko opremo IBM SPSS Statistic,
preglednice pa oblikovali s programsko opremo Microsoft Excel. Podatki so
bili obdelani kvantitativno. Za to smo uporabili frekvenčno porazdelitev in
t-preizkus za neodvisne vzorce. Z njim smo preučili razliko med časom, na-
menjenim gibalnim nasproti statičnim, prostim nasproti vodenim in prostim-
gibalnim nasproti vodenenim-gibalnim dejavnostim. Med vrtci smo preučili
tudi razliko v času, ki ga namenjajo prostim dejavnostim (prosti igri) ter gi-
balni dejavnosti otrok izven rutinskih dejavnosti. Predstavitev rezultatov v
nadaljevanju temelji na deskriptivni in inferenčni statistiki.
Rezultati
V okviru rezultatov so prikazani rezultati preverjanja predhodno navedenih
hipotez. Pri prvi hipotezi nas je zanimalo, ali otroci tekom dopoldneva pre-
živijo več časa v gibalnih dejavnostih kot v statičnih dejavnostih. Povprečne
vrednosti porabljenega časa v gibalnih dejavnostih (M = 134,40) so višje od
povprečne vrednosti porabljenega časa za statične dejavnosti (M = 121,80).
Vendar razlika v porabljenem času v gibalnih dejavnostih in statičnih dejav-
nostih ni statistično pomembna (2p = 0,759), kar pomeni, da ni statistično
pomembnih razlik med porabljenim časom za gibalne in statične dejavnosti.
Razpršenost pri gibalni dejavnosti je manjša (S = 38,49) kot pri statičnih de-
javnostih (S = 49,51). Koleracijski koeficient (r = –0,89) je negativen in kaže na
pomembno povezanost med obema vrstama dejavnosti (preglednica 1).
Druga hipoteza je temeljila na tezi, da otroci tekom dopoldneva preživijo
več časa v prostih dejavnostih kot v vodenih dejavnostih. Za proste dejavno-
sti je bilo porabljenega več časa (M = 80,40) kot za vodene dejavnosti (M =
52,20). V tem primeru so razlike statistično pomembne (2p = 0,097), in sicer pri
del, pri čemer je bila zgornja polovica trupa v mirovanju ali gibanju. Izbrana strokovna izraza
povzeta po Jakovljević (2016).
417
Opazovanje z udeležbo je v vsaki od skupin potekalo strnjeno eno dopol-
dne, in sicer v času od 7.45 do začetka počitka otrok. Počitek se je v različnih
skupinah pričel ob različnem času, zato so se opazovanja zaključevala med
12.20 in 12.45 uro. Odločitev za pričetek opazovanja ob 7.45 temelji na dejstvu,
da je to čas, ko je večina otrok že prisotnih v vrtcu, otroci pa so v tem času že
razporejeni v svoje matične skupine in ob prisotnosti matične vzgojiteljice.
Opazovanje je potekalo do začetka počitka, z namenom, da se zajame celo-
ten aktivni del dopoldneva večine otrok v vrtcu.
Postopek obdelave podatkov
Podatke smo statistično obdelali s programsko opremo IBM SPSS Statistic,
preglednice pa oblikovali s programsko opremo Microsoft Excel. Podatki so
bili obdelani kvantitativno. Za to smo uporabili frekvenčno porazdelitev in
t-preizkus za neodvisne vzorce. Z njim smo preučili razliko med časom, na-
menjenim gibalnim nasproti statičnim, prostim nasproti vodenim in prostim-
gibalnim nasproti vodenenim-gibalnim dejavnostim. Med vrtci smo preučili
tudi razliko v času, ki ga namenjajo prostim dejavnostim (prosti igri) ter gi-
balni dejavnosti otrok izven rutinskih dejavnosti. Predstavitev rezultatov v
nadaljevanju temelji na deskriptivni in inferenčni statistiki.
Rezultati
V okviru rezultatov so prikazani rezultati preverjanja predhodno navedenih
hipotez. Pri prvi hipotezi nas je zanimalo, ali otroci tekom dopoldneva pre-
živijo več časa v gibalnih dejavnostih kot v statičnih dejavnostih. Povprečne
vrednosti porabljenega časa v gibalnih dejavnostih (M = 134,40) so višje od
povprečne vrednosti porabljenega časa za statične dejavnosti (M = 121,80).
Vendar razlika v porabljenem času v gibalnih dejavnostih in statičnih dejav-
nostih ni statistično pomembna (2p = 0,759), kar pomeni, da ni statistično
pomembnih razlik med porabljenim časom za gibalne in statične dejavnosti.
Razpršenost pri gibalni dejavnosti je manjša (S = 38,49) kot pri statičnih de-
javnostih (S = 49,51). Koleracijski koeficient (r = –0,89) je negativen in kaže na
pomembno povezanost med obema vrstama dejavnosti (preglednica 1).
Druga hipoteza je temeljila na tezi, da otroci tekom dopoldneva preživijo
več časa v prostih dejavnostih kot v vodenih dejavnostih. Za proste dejavno-
sti je bilo porabljenega več časa (M = 80,40) kot za vodene dejavnosti (M =
52,20). V tem primeru so razlike statistično pomembne (2p = 0,097), in sicer pri
del, pri čemer je bila zgornja polovica trupa v mirovanju ali gibanju. Izbrana strokovna izraza
povzeta po Jakovljević (2016).
417
