Page 62 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 62
tina Kovačič Kuzmić in Jurka Lepičnik Vodopivec
s pomočjo dialoga med njima in otroki. Kot nadalje povzemata (Mortari in
Mazzoni 2010, 15–16), morajo izbrane oblike komunikacije otrokom omogo-
čiti, da razumejo, kaj raziskovalec od njih zahteva. Tako sta raziskovalki (Har-
court in Conroy 2005) otrokom pokazali pripomočke, ki so uporabljeni v ra-
ziskavi – takšne pripomočke, povsem razumljive otrokom, kot so svinčnik,
papir in snemalnik ipd. Obenem pa sta jim s pomočjo risb tudi ilustrirali, kaj
bosta izvajali. L. Mortari in V. Mazzoni (2010) še izpostavljata način, na kate-
rega so se lahko otroci hitro seznanili z »jezikom« raziskave in sami predlagali,
kako bi želeli izraziti svojo privolitev. Podoben pristop navajata A. Pyle in E.
Danniels (2015, 4), ki povzemata različne t. i. privolitvene protokole (ang. as-
sent protocols) za otroke, ki so jih razvili različni raziskovalci. Avtorici (2015)
sta po preučitvi protokolov ugotovili, da jih veliko temelji na pisnih obrazcih,
sicer velikokrat na različne načine prilagojenih za otroke (besedišče, poeno-
stavljanje oblike itd.), kar pa nasprotuje ugotovitvam različnih avtorjev (glej
Payle in Danniels 2015, 5), da otroci besedilo bolje razumejo ob spremljavi sli-
kovnega gradiva. Na podlagi tega sta razvili protokol za pridobitev privolitve
otrok v vrtcu s pomočjo slikanice. Celoten protokol temelji na uporabi pre-
prostega besedišča, ki zagotavlja primerno količino informacij o raziskavi in
omogoča pridobitev (obveščene oz. informirane) ustne privolitve v raziskavo
s strani otrok. A. Pyle in E. Danniels (2015, 13–14) sta ta protokol za pridobitev
obveščene oz. informirane privolitve otrok uporabili v dveh študijah. Rezul-
tati so pokazali, da je bila slikanica sicer res uporabno, vendar ne samostojno
orodje za pridobitev privolitve, ki ga je nujno potrebno kombinirati še z dru-
gimi pristopi in interakcijo z udeleženci (odprtost razprave z udeleženci, mož-
nost umika privolitve v vsakem trenutku, odzivnost raziskovalca na vprašanja
otrok ipd.).
Sklep
Kot smo v prispevku večkrat ugotavljali, otroci predstavljajo specifično druž-
beno skupino, ki jo označuje predvsem odvisnost od odraslih. Ker nimajo
možnosti vplivanja na svoj položaj, so izjemno ranljivi in potrebujejo po-
sebno skrb ter zaščito (Črnak Meglič in Kobal Tomc, 2016, 3). Boljka (2016, 51)
povzema Keyjovo (1909), ki je pravilno napovedala, da bodo v 20. stoletju
otroci deležni zaščite in pozornosti, kot še nikoli poprej v zgodovini. Ta po-
zornost se je ob prehodu v 21. stoletje le še okrepila (Boljka 2016, 51).
Danes lahko trdimo, da so otroci v širšem mednarodnem okolju prepo-
znani kot posebna kategorija ter osebnosti z vsemi pravicami človeka, ki po-
trebujejo posebno skrb in zaščito, kar je formalno prva zahtevala Konven-
cija o otrokovih pravicah, ki smo jo v tem prispevku večkrat omenili. Slove-
62
s pomočjo dialoga med njima in otroki. Kot nadalje povzemata (Mortari in
Mazzoni 2010, 15–16), morajo izbrane oblike komunikacije otrokom omogo-
čiti, da razumejo, kaj raziskovalec od njih zahteva. Tako sta raziskovalki (Har-
court in Conroy 2005) otrokom pokazali pripomočke, ki so uporabljeni v ra-
ziskavi – takšne pripomočke, povsem razumljive otrokom, kot so svinčnik,
papir in snemalnik ipd. Obenem pa sta jim s pomočjo risb tudi ilustrirali, kaj
bosta izvajali. L. Mortari in V. Mazzoni (2010) še izpostavljata način, na kate-
rega so se lahko otroci hitro seznanili z »jezikom« raziskave in sami predlagali,
kako bi želeli izraziti svojo privolitev. Podoben pristop navajata A. Pyle in E.
Danniels (2015, 4), ki povzemata različne t. i. privolitvene protokole (ang. as-
sent protocols) za otroke, ki so jih razvili različni raziskovalci. Avtorici (2015)
sta po preučitvi protokolov ugotovili, da jih veliko temelji na pisnih obrazcih,
sicer velikokrat na različne načine prilagojenih za otroke (besedišče, poeno-
stavljanje oblike itd.), kar pa nasprotuje ugotovitvam različnih avtorjev (glej
Payle in Danniels 2015, 5), da otroci besedilo bolje razumejo ob spremljavi sli-
kovnega gradiva. Na podlagi tega sta razvili protokol za pridobitev privolitve
otrok v vrtcu s pomočjo slikanice. Celoten protokol temelji na uporabi pre-
prostega besedišča, ki zagotavlja primerno količino informacij o raziskavi in
omogoča pridobitev (obveščene oz. informirane) ustne privolitve v raziskavo
s strani otrok. A. Pyle in E. Danniels (2015, 13–14) sta ta protokol za pridobitev
obveščene oz. informirane privolitve otrok uporabili v dveh študijah. Rezul-
tati so pokazali, da je bila slikanica sicer res uporabno, vendar ne samostojno
orodje za pridobitev privolitve, ki ga je nujno potrebno kombinirati še z dru-
gimi pristopi in interakcijo z udeleženci (odprtost razprave z udeleženci, mož-
nost umika privolitve v vsakem trenutku, odzivnost raziskovalca na vprašanja
otrok ipd.).
Sklep
Kot smo v prispevku večkrat ugotavljali, otroci predstavljajo specifično druž-
beno skupino, ki jo označuje predvsem odvisnost od odraslih. Ker nimajo
možnosti vplivanja na svoj položaj, so izjemno ranljivi in potrebujejo po-
sebno skrb ter zaščito (Črnak Meglič in Kobal Tomc, 2016, 3). Boljka (2016, 51)
povzema Keyjovo (1909), ki je pravilno napovedala, da bodo v 20. stoletju
otroci deležni zaščite in pozornosti, kot še nikoli poprej v zgodovini. Ta po-
zornost se je ob prehodu v 21. stoletje le še okrepila (Boljka 2016, 51).
Danes lahko trdimo, da so otroci v širšem mednarodnem okolju prepo-
znani kot posebna kategorija ter osebnosti z vsemi pravicami človeka, ki po-
trebujejo posebno skrb in zaščito, kar je formalno prva zahtevala Konven-
cija o otrokovih pravicah, ki smo jo v tem prispevku večkrat omenili. Slove-
62
