Page 57 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 57
Nekateri vidiki udeležbe otrok v raziskavah
Namen prispevka je tako ugotoviti, kakšne so razlike med raziskovanjem
z otroki in tistim z odraslimi ter kako vplivajo na sam proces raziskovanja,
pri čemer je izpostavljen pravni vidik. Zastavili smo si naslednji raziskovalni
vprašanji:
1. Katera so temeljna izhodišča, zaradi katerih je raziskovanje z udeležbo
otrok drugačno?
2. Kako se razlike v raziskovanju z otroci zrcalijo na polju varstva zasebno-
sti in privolitvi oz. soglasju k posegu vanj?
Prispevek temelji na deskriptivni metodi pedagoškega raziskovanja. S po-
močjo le-te bomo opisovali, kakšno je stanje, ki ga preučujemo. Pri tem se
bomo opirali na slovensko in tujo literaturo. Uporabili bomo komparativno
metodo ter metodo analize in sinteze, s pomočjo katerih bomo primerjali in
analizirali različne raziskave z navedenega področja.
Razprava
Posebnosti glede raziskovanja z udeležbo otrok
Po Pavloviću (1993, 129) je »otrok človek, toda drugačen človek«. Kaj torej ra-
zumemo s pojmom »otrok«? V slovenski zakonodaji pojem otroka do spre-
jetja Družinskega zakonika (2017) ni bil izrecno opredeljen. To se je zgodilo
šele s sprejetjem zakonika,¹ saj lahko v šestem členu najdemo definicijo, ki
pravi, da je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen če je že prej pridobila
popolno poslovno sposobnost. Definicijo otroka tako prvič najdemo v uvo-
doma omenjeni Konvenciji o otrokovih pravicah (1989), ki določa, da se za
otroka šteje vsaka oseba, mlajša od 18 let, razen če ji status otroka v skladu
z nacionalno zakonodajo preneha pred 18. letom (Kraljić 2014, 134). S. Kraljić
(2014, 134) povzema, da s pravnega vidika roditeljska pravica praviloma traja
do otrokovega 18. leta, ko nastopi »ipso iure emancipacija otroka« (str. 135). V
sociološkem smislu pa npr. M. Zidar (2003, 359) pravi, da v sodobnem družbo-
slovju otroka dojemamo kot »neoblikovano, nedoraslo, nedolžno bitje [. . .] za
katerega velja, da ga je potrebno vsaj de iure zaščititi«.
Kako lahko takšno pojmovanje in dojemanje otrok razumemo v kontekstu
raziskovanja z njihovo udeležbo? S. Punch (2002, 321) trdi, da raziskovalčevo
dojemanje umeščenosti otroka in otroštva (ang. childhood) v družbi vpliva na
njegovo razumevanje teh pojavov. Avtorica (Punch 2002, 321) navaja, da ob-
¹ Družinski zakonik je bil sprejet 21. marca 2017, vendar se je večina njegovih določb začela upo-
rabljati dve leti po njegovi uveljavitvi, to je 15. aprila 2019.
57
Namen prispevka je tako ugotoviti, kakšne so razlike med raziskovanjem
z otroki in tistim z odraslimi ter kako vplivajo na sam proces raziskovanja,
pri čemer je izpostavljen pravni vidik. Zastavili smo si naslednji raziskovalni
vprašanji:
1. Katera so temeljna izhodišča, zaradi katerih je raziskovanje z udeležbo
otrok drugačno?
2. Kako se razlike v raziskovanju z otroci zrcalijo na polju varstva zasebno-
sti in privolitvi oz. soglasju k posegu vanj?
Prispevek temelji na deskriptivni metodi pedagoškega raziskovanja. S po-
močjo le-te bomo opisovali, kakšno je stanje, ki ga preučujemo. Pri tem se
bomo opirali na slovensko in tujo literaturo. Uporabili bomo komparativno
metodo ter metodo analize in sinteze, s pomočjo katerih bomo primerjali in
analizirali različne raziskave z navedenega področja.
Razprava
Posebnosti glede raziskovanja z udeležbo otrok
Po Pavloviću (1993, 129) je »otrok človek, toda drugačen človek«. Kaj torej ra-
zumemo s pojmom »otrok«? V slovenski zakonodaji pojem otroka do spre-
jetja Družinskega zakonika (2017) ni bil izrecno opredeljen. To se je zgodilo
šele s sprejetjem zakonika,¹ saj lahko v šestem členu najdemo definicijo, ki
pravi, da je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen če je že prej pridobila
popolno poslovno sposobnost. Definicijo otroka tako prvič najdemo v uvo-
doma omenjeni Konvenciji o otrokovih pravicah (1989), ki določa, da se za
otroka šteje vsaka oseba, mlajša od 18 let, razen če ji status otroka v skladu
z nacionalno zakonodajo preneha pred 18. letom (Kraljić 2014, 134). S. Kraljić
(2014, 134) povzema, da s pravnega vidika roditeljska pravica praviloma traja
do otrokovega 18. leta, ko nastopi »ipso iure emancipacija otroka« (str. 135). V
sociološkem smislu pa npr. M. Zidar (2003, 359) pravi, da v sodobnem družbo-
slovju otroka dojemamo kot »neoblikovano, nedoraslo, nedolžno bitje [. . .] za
katerega velja, da ga je potrebno vsaj de iure zaščititi«.
Kako lahko takšno pojmovanje in dojemanje otrok razumemo v kontekstu
raziskovanja z njihovo udeležbo? S. Punch (2002, 321) trdi, da raziskovalčevo
dojemanje umeščenosti otroka in otroštva (ang. childhood) v družbi vpliva na
njegovo razumevanje teh pojavov. Avtorica (Punch 2002, 321) navaja, da ob-
¹ Družinski zakonik je bil sprejet 21. marca 2017, vendar se je večina njegovih določb začela upo-
rabljati dve leti po njegovi uveljavitvi, to je 15. aprila 2019.
57
