Page 59 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 59
Nekateri vidiki udeležbe otrok v raziskavah
zema González Fuster (2015) je prva sfera intimnosti, pri kateri čutimo po-
trebo po ohranjanju svoje zasebnosti na ravni telesa, čustev in občutij, tej
sferi nasprotna pa je javna sfera, ki zajema človekovo delovanje in izražanje v
javnosti, pri katerem pa prav tako nastopa potreba po ohranjanju določene
mere zasebnosti. Obe sferi zasebnosti sta pomembni in potrebni za ohranja-
nje lastne vrednosti ter za zaščito posameznikove podobe v družbi in odno-
sih na splošno (González Fuster 2015).
Novakova (2004, 248) navaja, da sodobna pravna teorija »opredeljuje za-
sebnost kot področje delovanja posameznika, v katerega ne sme nihče pose-
gati brez posebnega (zakonskega) pooblastila«. Avtorica povzema tudi mne-
nje teorije, da je pravica do zasebnega življenja omejena z varstvom pravic
in koristi drugih ter vedenjem posameznika v javnosti, pri čemer izpostavlja,
da »interes posameznika po zasebnosti raste z osebnim duševnim razvojem,
zato je različen od otroka do otroka celo pri isti starosti« (str. 249).
Eno izmed aktualnih področij, ki se vežejo na pravico do varstva zasebno-
sti je varstvo osebnih podatkov. Pirc Musarjeva, Prelesnik in Bien Karlovšek
(2006, 13) povzemajo, da so bili v Evropi prvi zakoni o varstvu osebnih po-
datkov sprejeti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kot pionirko na tem
področju omenja Švedsko, ki je leta 1973 prva sprejela zakon s področja var-
stva osebnih podatkov. Švedskemu vzoru so v osemdesetih letih prejšnjega
stoletja sledile Grčija, Madžarska, Francija in Finska. Nekaj let kasneje so nato
tovrstno zakonodajo množično sprejele tudi druge evropske države, med ka-
terimi naj omenimo Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Norveško . . . S prehodom v novo
tisočletje je bila do tedaj veljavna zakonodaja nato usklajevana z evropsko di-
rektivo s tega področja (Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 95/46/ES
1995).
Področje varovanja osebnih podatkov je doživelo novo obdobje z uvelja-
vitvijo t. i. GDPR (General Data Protection Regulation) Uredba (EU) 2016/679 (v
nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), je začela veljati 25. maja
2016, njene določbe pa se morajo neposredno uporabljati v vseh državah čla-
nicah v dveh letih po sprejetju. Na Splošno uredbo o varstvu podatkov je ve-
zana tudi Direktiva (EU) 2016/680 (2016). Rok za implementacijo določb te di-
rektive v nacionalno zakonodajo je ravno tako znašal dve leti. Kot pojasnjuje
Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije,² Splošna uredba o varstvu
podatkov poudarja pomen posameznika, pri čemer namen varstva oseb-
nih podatkov ni varovanje osebnih podatkov kot takih, temveč varovanje
² Samostojen in neodvisen državni organ, ustanovljen na podlagi Zakona o informacijskem po-
oblaščencu (2005).
59
zema González Fuster (2015) je prva sfera intimnosti, pri kateri čutimo po-
trebo po ohranjanju svoje zasebnosti na ravni telesa, čustev in občutij, tej
sferi nasprotna pa je javna sfera, ki zajema človekovo delovanje in izražanje v
javnosti, pri katerem pa prav tako nastopa potreba po ohranjanju določene
mere zasebnosti. Obe sferi zasebnosti sta pomembni in potrebni za ohranja-
nje lastne vrednosti ter za zaščito posameznikove podobe v družbi in odno-
sih na splošno (González Fuster 2015).
Novakova (2004, 248) navaja, da sodobna pravna teorija »opredeljuje za-
sebnost kot področje delovanja posameznika, v katerega ne sme nihče pose-
gati brez posebnega (zakonskega) pooblastila«. Avtorica povzema tudi mne-
nje teorije, da je pravica do zasebnega življenja omejena z varstvom pravic
in koristi drugih ter vedenjem posameznika v javnosti, pri čemer izpostavlja,
da »interes posameznika po zasebnosti raste z osebnim duševnim razvojem,
zato je različen od otroka do otroka celo pri isti starosti« (str. 249).
Eno izmed aktualnih področij, ki se vežejo na pravico do varstva zasebno-
sti je varstvo osebnih podatkov. Pirc Musarjeva, Prelesnik in Bien Karlovšek
(2006, 13) povzemajo, da so bili v Evropi prvi zakoni o varstvu osebnih po-
datkov sprejeti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kot pionirko na tem
področju omenja Švedsko, ki je leta 1973 prva sprejela zakon s področja var-
stva osebnih podatkov. Švedskemu vzoru so v osemdesetih letih prejšnjega
stoletja sledile Grčija, Madžarska, Francija in Finska. Nekaj let kasneje so nato
tovrstno zakonodajo množično sprejele tudi druge evropske države, med ka-
terimi naj omenimo Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Norveško . . . S prehodom v novo
tisočletje je bila do tedaj veljavna zakonodaja nato usklajevana z evropsko di-
rektivo s tega področja (Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 95/46/ES
1995).
Področje varovanja osebnih podatkov je doživelo novo obdobje z uvelja-
vitvijo t. i. GDPR (General Data Protection Regulation) Uredba (EU) 2016/679 (v
nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), je začela veljati 25. maja
2016, njene določbe pa se morajo neposredno uporabljati v vseh državah čla-
nicah v dveh letih po sprejetju. Na Splošno uredbo o varstvu podatkov je ve-
zana tudi Direktiva (EU) 2016/680 (2016). Rok za implementacijo določb te di-
rektive v nacionalno zakonodajo je ravno tako znašal dve leti. Kot pojasnjuje
Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije,² Splošna uredba o varstvu
podatkov poudarja pomen posameznika, pri čemer namen varstva oseb-
nih podatkov ni varovanje osebnih podatkov kot takih, temveč varovanje
² Samostojen in neodvisen državni organ, ustanovljen na podlagi Zakona o informacijskem po-
oblaščencu (2005).
59
