Page 58 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 58
tina Kovačič Kuzmić in Jurka Lepičnik Vodopivec
stajata dva skrajna pola dojemanja raziskav z otroki – enako ali povsem dru-
gače kot raziskave z odraslimi. Glede na posamezno percepcijo raziskovalca
je odvisen tudi njegov izbor raziskovalnih metod. S. Punch (2002, 323–324)
tako prepoznava tri temeljna izhodišča, zaradi katerih je raziskovanje z ude-
ležbo otrok drugačno od raziskovanja, ki vključuje odrasle osebe. Eno takih
izhodišč je, da so otroci, kot družbena skupina, marginalizirani v družbi, ki je
osredotočena na odrasle. Otroci, navajeni, da v njihovem življenju vlada pre-
moč odraslih, tudi ne pričakujejo, da bi jih odrasli obravnavali kot sebi enake.
Kot drugo izhodišče navaja, da odrasli otroke dojemajo drugače. Strahovi,
predpostavke in stališča odraslih vplivajo na njihovo vedenje do otrok. La-
stne predpostavke raziskovalca o položaju otrok v družbi vplivajo na izbrane
metode in interpretacijo zbranih podatkov. In nenazadnje J. Boyden in J. En-
new (1997 v Punch 2002, 324) ugotavljata, da so otroci preprosto drugačni
od odraslih. Obstajajo nekatere ključne razlike, ki predstavljajo mejnik med
otrokom in odraslo osebo. Med temi so npr. drugačna uporaba besedišča in
razumevanje besed, relativno manj izkušenj s svetom in manjša sposobnost
ohranjanja pozornosti.
Muha (2011, 36) ugotavlja, da je pojmovanje otroka v skladu z novo socio-
logijo otroštva prineslo številne metodološki izzive v celotnem procesu razi-
skovanja z otroki, pri čemer je pravzaprav največji izziv izbor metode. Ta te-
melji na temi in kontekstu raziskave, raziskovalci pa pri tem upoštevajo tudi
kompetenčno zrelost otrok. Punch (2002, 338) opozarja, da je pri izboru me-
tod napačno izhajati izključno iz delitve na metode, ki so primernejše za raz-
iskovanje z otroki in metode za raziskovanje z odraslimi, temveč je potrebno
upoštevati tudi druge dejavnike, kot so okolje in kultura, v kateri se razisko-
vanje odvija, ravno tako pa tudi kompetence raziskovalca.
Corsaro (2005, 58) izpostavlja trend, ki se je iz raziskovanja »na« otrocih
prelevil v raziskovanje »z« otroki. Metode raziskovanja se sicer ne razlikujejo
glede na to, ali gre za odrasle ali otroke, vendar mora raziskovalec izkazati
veliko mero prilagodljivosti in inovativnosti pri prilagajanju različnih metod
otrokovim fizičnim, sociološkim, čustvenim in kognitivnim sposobnostim.
Varstvo zasebnosti pri raziskovanju z udeležbo otrok
Evropski sistem za varstvo človekovih pravic velja za enega najučinkovitejših
na svetu (Letnar Černič, 2014). Med te pravice sodi tudi varstvo zasebnosti, ki
je kot človekova pravica praviloma priznana v vseh evropskih pravnih siste-
mih, kot tudi v širšem mednarodnem okolju (González Fuster 2015, 5).
Pomen zasebnosti je veliko več kot zgolj pravni pojem. Psihologi ga prepo-
znavajo v dveh različnih sferah človekovega udejstvovanja, in sicer kot pov-
58
stajata dva skrajna pola dojemanja raziskav z otroki – enako ali povsem dru-
gače kot raziskave z odraslimi. Glede na posamezno percepcijo raziskovalca
je odvisen tudi njegov izbor raziskovalnih metod. S. Punch (2002, 323–324)
tako prepoznava tri temeljna izhodišča, zaradi katerih je raziskovanje z ude-
ležbo otrok drugačno od raziskovanja, ki vključuje odrasle osebe. Eno takih
izhodišč je, da so otroci, kot družbena skupina, marginalizirani v družbi, ki je
osredotočena na odrasle. Otroci, navajeni, da v njihovem življenju vlada pre-
moč odraslih, tudi ne pričakujejo, da bi jih odrasli obravnavali kot sebi enake.
Kot drugo izhodišče navaja, da odrasli otroke dojemajo drugače. Strahovi,
predpostavke in stališča odraslih vplivajo na njihovo vedenje do otrok. La-
stne predpostavke raziskovalca o položaju otrok v družbi vplivajo na izbrane
metode in interpretacijo zbranih podatkov. In nenazadnje J. Boyden in J. En-
new (1997 v Punch 2002, 324) ugotavljata, da so otroci preprosto drugačni
od odraslih. Obstajajo nekatere ključne razlike, ki predstavljajo mejnik med
otrokom in odraslo osebo. Med temi so npr. drugačna uporaba besedišča in
razumevanje besed, relativno manj izkušenj s svetom in manjša sposobnost
ohranjanja pozornosti.
Muha (2011, 36) ugotavlja, da je pojmovanje otroka v skladu z novo socio-
logijo otroštva prineslo številne metodološki izzive v celotnem procesu razi-
skovanja z otroki, pri čemer je pravzaprav največji izziv izbor metode. Ta te-
melji na temi in kontekstu raziskave, raziskovalci pa pri tem upoštevajo tudi
kompetenčno zrelost otrok. Punch (2002, 338) opozarja, da je pri izboru me-
tod napačno izhajati izključno iz delitve na metode, ki so primernejše za raz-
iskovanje z otroki in metode za raziskovanje z odraslimi, temveč je potrebno
upoštevati tudi druge dejavnike, kot so okolje in kultura, v kateri se razisko-
vanje odvija, ravno tako pa tudi kompetence raziskovalca.
Corsaro (2005, 58) izpostavlja trend, ki se je iz raziskovanja »na« otrocih
prelevil v raziskovanje »z« otroki. Metode raziskovanja se sicer ne razlikujejo
glede na to, ali gre za odrasle ali otroke, vendar mora raziskovalec izkazati
veliko mero prilagodljivosti in inovativnosti pri prilagajanju različnih metod
otrokovim fizičnim, sociološkim, čustvenim in kognitivnim sposobnostim.
Varstvo zasebnosti pri raziskovanju z udeležbo otrok
Evropski sistem za varstvo človekovih pravic velja za enega najučinkovitejših
na svetu (Letnar Černič, 2014). Med te pravice sodi tudi varstvo zasebnosti, ki
je kot človekova pravica praviloma priznana v vseh evropskih pravnih siste-
mih, kot tudi v širšem mednarodnem okolju (González Fuster 2015, 5).
Pomen zasebnosti je veliko več kot zgolj pravni pojem. Psihologi ga prepo-
znavajo v dveh različnih sferah človekovega udejstvovanja, in sicer kot pov-
58
