Page 119 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 119
Proučevanje odvisnosti razumevanja in trajnosti znanja od različnih pristopov poučevanja
kjer so se posluževali izkustvenega učenja in na katerih so imeli opravka z
živim materialom, ter pri predavanjih, kjer so si zapomnili podatke, ki so jim
bili predani z ustno razlago učne snovi.
Razprava
V raziskavi smo želeli ugotoviti, kateri pristopi poučevanja bioloških vsebin
pri predmetu Naravoslovje 1 so bili najučinkovitejši v smislu razumevanja in
trajnosti znanja za študente študijskega programa Razredni pouk Pedagoške
fakultete Univerze na Primorskem.
V prvem sklopu raziskave, v katerem smo ugotavljali afiniteto študentov
do predmeta in do različnih načinov podajanja snovi, smo ugotovili, da je
večini študentov predmet Naravoslovje 1 všeč. Pozitivno so se opredelili tudi
do vseh uporabljenih pristopov poučevanja bioloških vsebin ter vseh upo-
rabljenih učnih pripomočkov, še posebej do drsnic, narejenih v programu
PowerPoint, in do razlage predavateljice. Pri ugotavljanju, kateri pristopi po-
učevanja vsebin in kateri uporabljeni učni pripomočki so jim najbolj poma-
gali pri razumevanju bioloških vsebin, so najbolj izpostavili prikaz fotografij
in risb ob razlagi predavateljice ter delo z živimi organizmi na laboratorijskih
in terenskih vajah, pri trajnosti znanja pa delo z živimi organizmi in drsnice,
pripravljene v programu PowerPoint, po vsej verjetnosti tudi zato, ker so te
uporabljali tudi pri kasnejši pripravi na izpit.
V drugem sklopu raziskave smo ugotavljali, kateri pristopi poučevanja in
kateri učni pripomočki so študentom po njihovem mnenju najbolj pomagali
pri razumevanju težjih bioloških vsebin, kot sta delitev celice in proces foto-
sinteze. Tukaj so študentje navedli, da jim je pri razumevanju v največji meri
pomagala razlaga predavateljice. Študentom je pri razumevanju omenjenih
bioloških vsebin po njihovem mnenju najmanj pomagal prikaz kratkih ani-
miranih filmov o obravnavani temi, kar je bilo nepričakovano glede na šte-
vilne nove raziskave, ki trdijo, da k razumevanju obeh obravnavanih biolo-
ških procesov in težko razumljivih bioloških vsebin pripomorejo predvsem
dinamične animacije, kratki animirani filmi in igrice (Goff idr. 2016; 2017; Stith
2004). Vendar pa nekatere raziskave kažejo, da je pri poučevanju zahtevnejših
naravoslovnih vsebin, predvsem s področja biologije in medicine, najprimer-
nejša metoda poučevanja tradicionalno usmerjen pouk, ki je v tem primeru
prekašal izkustveno učenje in učenje z uporabo IKT (Sadeghi, Sedaghat in
Ahmadi 2014).
Po analizi testov znanja s področja delitve celice in fotosinteze smo ugoto-
vili, da študentje kljub podrobni razlagi, drsnicam, kratkim animacijam in po-
navljanju bioloških vsebin, s katerimi so se srečali že v osnovni in srednji šoli,
119
kjer so se posluževali izkustvenega učenja in na katerih so imeli opravka z
živim materialom, ter pri predavanjih, kjer so si zapomnili podatke, ki so jim
bili predani z ustno razlago učne snovi.
Razprava
V raziskavi smo želeli ugotoviti, kateri pristopi poučevanja bioloških vsebin
pri predmetu Naravoslovje 1 so bili najučinkovitejši v smislu razumevanja in
trajnosti znanja za študente študijskega programa Razredni pouk Pedagoške
fakultete Univerze na Primorskem.
V prvem sklopu raziskave, v katerem smo ugotavljali afiniteto študentov
do predmeta in do različnih načinov podajanja snovi, smo ugotovili, da je
večini študentov predmet Naravoslovje 1 všeč. Pozitivno so se opredelili tudi
do vseh uporabljenih pristopov poučevanja bioloških vsebin ter vseh upo-
rabljenih učnih pripomočkov, še posebej do drsnic, narejenih v programu
PowerPoint, in do razlage predavateljice. Pri ugotavljanju, kateri pristopi po-
učevanja vsebin in kateri uporabljeni učni pripomočki so jim najbolj poma-
gali pri razumevanju bioloških vsebin, so najbolj izpostavili prikaz fotografij
in risb ob razlagi predavateljice ter delo z živimi organizmi na laboratorijskih
in terenskih vajah, pri trajnosti znanja pa delo z živimi organizmi in drsnice,
pripravljene v programu PowerPoint, po vsej verjetnosti tudi zato, ker so te
uporabljali tudi pri kasnejši pripravi na izpit.
V drugem sklopu raziskave smo ugotavljali, kateri pristopi poučevanja in
kateri učni pripomočki so študentom po njihovem mnenju najbolj pomagali
pri razumevanju težjih bioloških vsebin, kot sta delitev celice in proces foto-
sinteze. Tukaj so študentje navedli, da jim je pri razumevanju v največji meri
pomagala razlaga predavateljice. Študentom je pri razumevanju omenjenih
bioloških vsebin po njihovem mnenju najmanj pomagal prikaz kratkih ani-
miranih filmov o obravnavani temi, kar je bilo nepričakovano glede na šte-
vilne nove raziskave, ki trdijo, da k razumevanju obeh obravnavanih biolo-
ških procesov in težko razumljivih bioloških vsebin pripomorejo predvsem
dinamične animacije, kratki animirani filmi in igrice (Goff idr. 2016; 2017; Stith
2004). Vendar pa nekatere raziskave kažejo, da je pri poučevanju zahtevnejših
naravoslovnih vsebin, predvsem s področja biologije in medicine, najprimer-
nejša metoda poučevanja tradicionalno usmerjen pouk, ki je v tem primeru
prekašal izkustveno učenje in učenje z uporabo IKT (Sadeghi, Sedaghat in
Ahmadi 2014).
Po analizi testov znanja s področja delitve celice in fotosinteze smo ugoto-
vili, da študentje kljub podrobni razlagi, drsnicam, kratkim animacijam in po-
navljanju bioloških vsebin, s katerimi so se srečali že v osnovni in srednji šoli,
119
