Page 117 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 117
Proučevanje odvisnosti razumevanja in trajnosti znanja od različnih pristopov poučevanja
2. Kameleon lahko vrti svoje oči neodvisno drugo od druge in je zato iz-
vrsten plenilec (P).
3. Majhne brazilske opice kapucinke znajo uporabljati orodje pri trenju
orehov (P).
Prvo trditev je pravilno označilo le 41 študentov (39,42 ), drugo trditev
60 študentov (58,65 ) in tretjo trditev 50 študentov (48,08 ). Ugotovimo
lahko, da si je podatke, pridobljene s pomočjo IKT, kjer so si študentje med
obravnavo teme ogledali kratke filme, zapomnila polovica študentov.
Trditve, ki so zajemale znanje, ki so ga študentje pridobili med praktičnimi
laboratorijskimi vajami, s pomočjo izkustvenega učenja, so bile izbrane glede
na tematiko: prva je bila s področja poznavanja človeškega telesa, druga s
področja poznavanja rastlin in tretja s področja poznavanja živali. Dve trditvi
sta bili pravilni (P), ena pa napačna (N):
1. Da z jezikom okusimo sladkor, se mora ta najprej raztopiti v slini (P).
2. Dvospolni cvet pri kritosemenkah je zgrajen iz čašnih in venčnih listov,
prašnikov in pestiča (P).
3. Pri popolni preobrazbi žuželk ni prisotnega stadija bube (N; pri nepo-
polni preobrazbi žuželk ni prisotnega stadija bube, pri popolni pa je).
Trditev, da se mora sladkor najprej raztopiti v slini, preden ga okusimo, so
študentje označili kot pravilno v kar 88,05 primerov, kar je razumljivo glede
na to, da so študentje ta poskus med laboratorijskimi vajami izvajali na sebi.
Tudi trditev o zgradbi dvospolnega cveta pri kritosemenkah, ki so ga med va-
jami opazovali pod stereomikroskopom, je kot pravilno označilo 75 študen-
tov (72,12 ). Tretjo, nepravilno trditev o razvojnih stadijih žuželk, ki so jih prav
tako opazovali pri vajah, je kot pravilno označilo le 8 študentov (7,70 ).
Rezultati kažejo, da so si študentje najbolj zapomnili podatke, ki so jih pri-
dobili med laboratorijskimi vajami, pri katerih so sami izvajali poskuse in opa-
zovali rastline ter živali, kjer so se posluževali izkustvenega učenja. Veliko po-
datkov so si zapomnili tudi med ustnim podajanjem bioloških vsebin, le pri-
bližno v polovici primerov pa so si zapomnili vsebine, ki so jih pridobili s po-
močjo IKT, med gledanjem kratkih filmov o obravnavanih bioloških vsebinah.
Četrti sklop
Uspešnost različnih pristopov poučevanja bioloških vsebin
z vidika trajnosti znanja
S pomočjo četrtega sklopa vprašalnika smo želeli ugotoviti, kateri podatek,
vsebinski sklop ali dejavnost pri predmetu Naravoslovje 1 so si študentje naj-
117
2. Kameleon lahko vrti svoje oči neodvisno drugo od druge in je zato iz-
vrsten plenilec (P).
3. Majhne brazilske opice kapucinke znajo uporabljati orodje pri trenju
orehov (P).
Prvo trditev je pravilno označilo le 41 študentov (39,42 ), drugo trditev
60 študentov (58,65 ) in tretjo trditev 50 študentov (48,08 ). Ugotovimo
lahko, da si je podatke, pridobljene s pomočjo IKT, kjer so si študentje med
obravnavo teme ogledali kratke filme, zapomnila polovica študentov.
Trditve, ki so zajemale znanje, ki so ga študentje pridobili med praktičnimi
laboratorijskimi vajami, s pomočjo izkustvenega učenja, so bile izbrane glede
na tematiko: prva je bila s področja poznavanja človeškega telesa, druga s
področja poznavanja rastlin in tretja s področja poznavanja živali. Dve trditvi
sta bili pravilni (P), ena pa napačna (N):
1. Da z jezikom okusimo sladkor, se mora ta najprej raztopiti v slini (P).
2. Dvospolni cvet pri kritosemenkah je zgrajen iz čašnih in venčnih listov,
prašnikov in pestiča (P).
3. Pri popolni preobrazbi žuželk ni prisotnega stadija bube (N; pri nepo-
polni preobrazbi žuželk ni prisotnega stadija bube, pri popolni pa je).
Trditev, da se mora sladkor najprej raztopiti v slini, preden ga okusimo, so
študentje označili kot pravilno v kar 88,05 primerov, kar je razumljivo glede
na to, da so študentje ta poskus med laboratorijskimi vajami izvajali na sebi.
Tudi trditev o zgradbi dvospolnega cveta pri kritosemenkah, ki so ga med va-
jami opazovali pod stereomikroskopom, je kot pravilno označilo 75 študen-
tov (72,12 ). Tretjo, nepravilno trditev o razvojnih stadijih žuželk, ki so jih prav
tako opazovali pri vajah, je kot pravilno označilo le 8 študentov (7,70 ).
Rezultati kažejo, da so si študentje najbolj zapomnili podatke, ki so jih pri-
dobili med laboratorijskimi vajami, pri katerih so sami izvajali poskuse in opa-
zovali rastline ter živali, kjer so se posluževali izkustvenega učenja. Veliko po-
datkov so si zapomnili tudi med ustnim podajanjem bioloških vsebin, le pri-
bližno v polovici primerov pa so si zapomnili vsebine, ki so jih pridobili s po-
močjo IKT, med gledanjem kratkih filmov o obravnavanih bioloških vsebinah.
Četrti sklop
Uspešnost različnih pristopov poučevanja bioloških vsebin
z vidika trajnosti znanja
S pomočjo četrtega sklopa vprašalnika smo želeli ugotoviti, kateri podatek,
vsebinski sklop ali dejavnost pri predmetu Naravoslovje 1 so si študentje naj-
117
