Page 158 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 158
ko Gavriloski, Jurka Lepičnik Vodopivec in Maja Hmelak
različna stališča oziroma izkušnje. Obstaja pa tudi možnost, da posameznih
primerov niso poznali dovolj dobro, da bi se lahko odločili. Smiselno bi bilo,
da bi indikatorje razdelili po sklopih, ki bi merili isti koncept, s čimer bi lahko
ugotavljali razlike v stališčih.
Čeprav so nekateri raziskovalci (Nikolopoulou in Gialamas 2015; Vitoulisi
2017) ugotavljali, da so imeli študenti predšolske vzgoje in vzgojitelji nega-
tivna mnenja o uporabi IKT v vrtcu, pa rezultati pričujoče raziskave tega ne
potrjujejo. Kažejo namreč, da respondenti gojijo sprejemajoč ali nevtralen
odnos do uporabe IKT v vrtcu, čeprav se kaže nekonsistentnost pri trditvi, da
uporaba IKT v vrtcu vpliva na socialne odnose med vrstniki, zaradi česar se
oddaljujejo drug od drugega, zapirajo vase in v virtualni svet. Na to trditev je
55 vprašanih odgovorilo, da se popolnoma strinja ali strinja.
Iz rezultatov prav tako ne moremo sklepati, kakšne so digitalne kompe-
tence respondentov, lahko pa zaključimo, da sprejemajoč odnos, ki se kaže
skozi določene trditve, lahko nudi boljšo podlago za osvajanje in nadgradnjo
digitalnih kompetenc v razvijajoči se digitalni pismenosti.
Sklep
V raziskavi nas je zanimalo, kakšna stališča o uporabi IKT v vrtcu imajo študen-
ti/-ke visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Predšol-
ska vzgoja in študenti/-ke magistrskega študijskega programa 2. stopnje
Zgodnje učenje. Anketni vprašalnik, s katerim smo merili indikatorje po po-
sameznih sklopih, je bil kompleksno sestavljen, zaradi česar smo dobili ve-
liko količino podatkov in vseh nismo predstavili. Kljub temu, da v nekaterih
raziskavah (Vitoulisi 2017; Nikolopoulou in Gialamas 2015) ugotavljajo, da je
pozitivna naravnanost (bodočih) vzgojiteljev do uporabe IKT v vrtcih ključ-
nega pomena, ne moremo z gotovostjo trditi, da so bodoči vzgojitelji v pri-
čujoči raziskavi pozitivno ali negativno naravnani do te uporabe. Pri tem nas
omejujejo značilnosti vprašalnika in možnost podajanja socialno zaželenih
odgovorov s strani respondentov.
Digitalna kompetenca naj bi pomenila tudi posameznikovo kritično pre-
sojo na ravni vsebine. Pri tem si lahko postavimo vprašanje, ali lahko za po-
sameznika, ki nima ozaveščenih spolno izraženih stereotipov, a kompeten-
tno uporablja IKT, rečemo, da ima razvito digitalno kompetenco. Gre pri kri-
tični presoji na ravni vsebine za katerokoli področje ali zgolj tista področja, ki
so neposredno povezana s cilji Kurikuluma za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in
šport 1999)?
Ne glede na to, da imamo na koncu več vprašanj kot odgovorov, pa se je
potrebno zavedati, da gre pri raziskovanju študentovih oziroma študentkinih
kompetenc za dinamičen proces, saj se te kompetence nenehno razvijajo in
158
različna stališča oziroma izkušnje. Obstaja pa tudi možnost, da posameznih
primerov niso poznali dovolj dobro, da bi se lahko odločili. Smiselno bi bilo,
da bi indikatorje razdelili po sklopih, ki bi merili isti koncept, s čimer bi lahko
ugotavljali razlike v stališčih.
Čeprav so nekateri raziskovalci (Nikolopoulou in Gialamas 2015; Vitoulisi
2017) ugotavljali, da so imeli študenti predšolske vzgoje in vzgojitelji nega-
tivna mnenja o uporabi IKT v vrtcu, pa rezultati pričujoče raziskave tega ne
potrjujejo. Kažejo namreč, da respondenti gojijo sprejemajoč ali nevtralen
odnos do uporabe IKT v vrtcu, čeprav se kaže nekonsistentnost pri trditvi, da
uporaba IKT v vrtcu vpliva na socialne odnose med vrstniki, zaradi česar se
oddaljujejo drug od drugega, zapirajo vase in v virtualni svet. Na to trditev je
55 vprašanih odgovorilo, da se popolnoma strinja ali strinja.
Iz rezultatov prav tako ne moremo sklepati, kakšne so digitalne kompe-
tence respondentov, lahko pa zaključimo, da sprejemajoč odnos, ki se kaže
skozi določene trditve, lahko nudi boljšo podlago za osvajanje in nadgradnjo
digitalnih kompetenc v razvijajoči se digitalni pismenosti.
Sklep
V raziskavi nas je zanimalo, kakšna stališča o uporabi IKT v vrtcu imajo študen-
ti/-ke visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Predšol-
ska vzgoja in študenti/-ke magistrskega študijskega programa 2. stopnje
Zgodnje učenje. Anketni vprašalnik, s katerim smo merili indikatorje po po-
sameznih sklopih, je bil kompleksno sestavljen, zaradi česar smo dobili ve-
liko količino podatkov in vseh nismo predstavili. Kljub temu, da v nekaterih
raziskavah (Vitoulisi 2017; Nikolopoulou in Gialamas 2015) ugotavljajo, da je
pozitivna naravnanost (bodočih) vzgojiteljev do uporabe IKT v vrtcih ključ-
nega pomena, ne moremo z gotovostjo trditi, da so bodoči vzgojitelji v pri-
čujoči raziskavi pozitivno ali negativno naravnani do te uporabe. Pri tem nas
omejujejo značilnosti vprašalnika in možnost podajanja socialno zaželenih
odgovorov s strani respondentov.
Digitalna kompetenca naj bi pomenila tudi posameznikovo kritično pre-
sojo na ravni vsebine. Pri tem si lahko postavimo vprašanje, ali lahko za po-
sameznika, ki nima ozaveščenih spolno izraženih stereotipov, a kompeten-
tno uporablja IKT, rečemo, da ima razvito digitalno kompetenco. Gre pri kri-
tični presoji na ravni vsebine za katerokoli področje ali zgolj tista področja, ki
so neposredno povezana s cilji Kurikuluma za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in
šport 1999)?
Ne glede na to, da imamo na koncu več vprašanj kot odgovorov, pa se je
potrebno zavedati, da gre pri raziskovanju študentovih oziroma študentkinih
kompetenc za dinamičen proces, saj se te kompetence nenehno razvijajo in
158
