Page 154 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 154
ko Gavriloski, Jurka Lepičnik Vodopivec in Maja Hmelak
prakse, organizacija VIZ, vodenje in vrednote, medsebojna povezanost in in-
frastruktura. Avtorji poudarjajo, da je naivno pričakovati, da bi zgolj ločeno
delovanje v eni dimenziji ustvarilo inovacije na kateremkoli področju.
Medtem ko so se načrtovanje, vpeljava in raziskovanja IKT-ja v VIZ sprva
bolj osredotočali na osnovne in srednje šole ter univerze, pa so v zadnjih letih
osredotočena tudi na predšolsko raven.
Današnji pristopi in razprave o uporabi IKT v vrtcih se večinoma ne ukvar-
jajo več z vprašanjem (ne)vključevanja IKT v proces vzgoje in izobraževanja,
temveč se sprašujejo, kako in na kakšne načine lahko vključimo IKT v ta pro-
ces. Iz Kurikuluma za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) izhajajo tudi
»Smernice za uporabo IKT v vrtcu« (Usar in Jerše 2016), ki sobile pripravljene z
namenom razvijanja digitalne pismenosti predšolskih otrok. Ključni cilj ome-
njenih smernic je razvoj digitalne pismenosti posameznika oz. otroka, pri če-
mer moramo upoštevati, da je raba IKT v vrtcu smiselna le takrat, ko prinaša
dodano vrednost. V nasprotnem primeru naj je ne bi uporabljali. Raziskava
(Usar in Stritar 2013) o uporabi IKT pri delu z otroku v vrtcu izpostavlja, da gre
za smiselno rabo takrat, ko vzgojitelji uresničujejo zastavljene cilje, spodbu-
jajo višje ravni otrokovega mišljenja, motivirajo otroke k dejavnostim, spod-
bujajo interakcije z odraslim in med otroki, spodbujajo ustvarjalnost itd. Upo-
raba IKT v vrtcu naj tako ne bi bila zgolj sama sebi namen.
»Smernice za uporabo IKT v vrtcu« (Usar in Jerše 2016, 10) med drugim tudi
navedejo priporočila za vzgojitelje, ki uporabljajo IKT pri svojem delu. Med
drugim mora strokovni delavec »ozaveščati in presojati, glede na svoje zna-
nje, v kolikšni meri bo uporabljal IKT pri pripravi na delo [in] v izvedbenem
kurikulu«. Pri tem moramo upoštevati, da se lahko na vzgojiteljevo strokovno
presojo veže tudi naklonjenost vzgojitelja do uporabe IKT v vrtcu, zaradi če-
sar naj vzgojitelji (kljub smiselnosti uporabe) IKT v vrtcu ne bi uporabljali.
Vitoulisi (2017) ugotavlja, da je za bodoče vzgojitelje pomembna pridobitev
pozitivnih izkušenj o uporabi oz. vključevanju IKT na predšolski stopnji. Že
Thompson (1992) navaja, da se prepričanja posameznikov spreminjajo pod
vplivom raznovrstnih izkušenj. Če so te izkušnje pozitivne (Mueller idr. 2008;
Teo 2009) in so bodoči vzgojitelji kritično vodeni in informirani skozi izobra-
ževalni proces, lahko spremenijo svojo naravnanost in prepričanja. Raziskava
o stališčih bodočih vzgojiteljev v zvezi z uporabo računalnikov v vrtcu, ki jo je
opravil Vitoulisi (2017), je pokazala, da so se negativna stališča in mnenja štu-
dentov predšolske vzgoje o uporabi IKT v vrtcu spremenila pod vplivom po-
zitivne izkušnje in dejanske uporabe pri strokovnem delu vzgojitelja v vrtcu.
Omenjena raziskava prav tako potrdi predhodne rezultate (Gialamas in Niko-
lopoulou 2010), da previdnosti študentov pri uporabi IKT v vrtcu ne moremo
154
prakse, organizacija VIZ, vodenje in vrednote, medsebojna povezanost in in-
frastruktura. Avtorji poudarjajo, da je naivno pričakovati, da bi zgolj ločeno
delovanje v eni dimenziji ustvarilo inovacije na kateremkoli področju.
Medtem ko so se načrtovanje, vpeljava in raziskovanja IKT-ja v VIZ sprva
bolj osredotočali na osnovne in srednje šole ter univerze, pa so v zadnjih letih
osredotočena tudi na predšolsko raven.
Današnji pristopi in razprave o uporabi IKT v vrtcih se večinoma ne ukvar-
jajo več z vprašanjem (ne)vključevanja IKT v proces vzgoje in izobraževanja,
temveč se sprašujejo, kako in na kakšne načine lahko vključimo IKT v ta pro-
ces. Iz Kurikuluma za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999) izhajajo tudi
»Smernice za uporabo IKT v vrtcu« (Usar in Jerše 2016), ki sobile pripravljene z
namenom razvijanja digitalne pismenosti predšolskih otrok. Ključni cilj ome-
njenih smernic je razvoj digitalne pismenosti posameznika oz. otroka, pri če-
mer moramo upoštevati, da je raba IKT v vrtcu smiselna le takrat, ko prinaša
dodano vrednost. V nasprotnem primeru naj je ne bi uporabljali. Raziskava
(Usar in Stritar 2013) o uporabi IKT pri delu z otroku v vrtcu izpostavlja, da gre
za smiselno rabo takrat, ko vzgojitelji uresničujejo zastavljene cilje, spodbu-
jajo višje ravni otrokovega mišljenja, motivirajo otroke k dejavnostim, spod-
bujajo interakcije z odraslim in med otroki, spodbujajo ustvarjalnost itd. Upo-
raba IKT v vrtcu naj tako ne bi bila zgolj sama sebi namen.
»Smernice za uporabo IKT v vrtcu« (Usar in Jerše 2016, 10) med drugim tudi
navedejo priporočila za vzgojitelje, ki uporabljajo IKT pri svojem delu. Med
drugim mora strokovni delavec »ozaveščati in presojati, glede na svoje zna-
nje, v kolikšni meri bo uporabljal IKT pri pripravi na delo [in] v izvedbenem
kurikulu«. Pri tem moramo upoštevati, da se lahko na vzgojiteljevo strokovno
presojo veže tudi naklonjenost vzgojitelja do uporabe IKT v vrtcu, zaradi če-
sar naj vzgojitelji (kljub smiselnosti uporabe) IKT v vrtcu ne bi uporabljali.
Vitoulisi (2017) ugotavlja, da je za bodoče vzgojitelje pomembna pridobitev
pozitivnih izkušenj o uporabi oz. vključevanju IKT na predšolski stopnji. Že
Thompson (1992) navaja, da se prepričanja posameznikov spreminjajo pod
vplivom raznovrstnih izkušenj. Če so te izkušnje pozitivne (Mueller idr. 2008;
Teo 2009) in so bodoči vzgojitelji kritično vodeni in informirani skozi izobra-
ževalni proces, lahko spremenijo svojo naravnanost in prepričanja. Raziskava
o stališčih bodočih vzgojiteljev v zvezi z uporabo računalnikov v vrtcu, ki jo je
opravil Vitoulisi (2017), je pokazala, da so se negativna stališča in mnenja štu-
dentov predšolske vzgoje o uporabi IKT v vrtcu spremenila pod vplivom po-
zitivne izkušnje in dejanske uporabe pri strokovnem delu vzgojitelja v vrtcu.
Omenjena raziskava prav tako potrdi predhodne rezultate (Gialamas in Niko-
lopoulou 2010), da previdnosti študentov pri uporabi IKT v vrtcu ne moremo
154
