Page 155 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 155
Mnenja bodočih vzgojiteljic in vzgojiteljev o uporabi IKT v vrtcu
povezati z njihovo stopnjo poznavanja IKT, temveč predvsem z izobraževal-
nimi izkušnjami. V zvezi s tem Vitoulisi navaja ugotovitve številnih avtorjev
(Afshari idr. 2009; Albirini 2006; Zaranis in Oikonomidis 2014; Bingimlas 2009),
po katerih je pomembno, da so bodoči izobraževalci seznanjeni s praktičnimi
aplikacijami poučevalnih možnosti in didaktične rabe tehnologije v izobra-
ževalnem procesu ter ne z najnovejšimi teoretičnimi spoznanji o tehnologiji.
Kljub temu, da Vitoulisi (2017) zapiše, da je ena od omejitev raziskave v majh-
nem statističnem vzorcu, pa ni nezanemarljivo, da so tudi drugi omenjeni
raziskovalci prišli do podobnih ugotovitev.
Nikolopoulou in Gialamas (2015) sta preučevala prepričanja vzgojiteljev o
uporabi IKT pri igri v vrtcu, njihovo zaupanje ter prepričanost pri vpeljavi IKT v
igralnico. Ugotovitve kažejo, da imajo tisti vzgojitelji z manj izkušenj na pod-
ročju VIZ močnejša prepričanja o tem, da igra s pomočjo IKT ni zgolj prosta
igra. Poleg tega se je skozi raziskavo potrdilo, da vzgojiteljeva prepričanja in
zaupanje vplivajo na njihovo delo z otroki in posledično na učenje otrok.
Pri uvajanju in smiselni uporabi IKT v izobraževanju niso ključne zgolj digi-
talne kompetence in digitalna pismenost izobraževalcev, temveč tudi odnos,
ki ga imajo le-ti do tehnologije. Raziskave kažejo, da pozitivna naravnanost
do IKT pomaga vsem deležnikom v procesu izobraževanja in pozitivno vpliva
na vključevanje IKT v poučevanje (Tondeur in van Braak 2008; Teo 2009; De-
mirci 2009). Iz tega lahko izpeljemo, da pozitivno naravnan odnos do tehno-
logije poveča možnosti, da bi vzgojitelj izboljšal lastne digitalne kompetence
in digitalno pismenost, kar bi povečalo njegovo (samo)zaupanje in naklonje-
nost uporabi IKT v pedagoškem procesu.
Opredelitev raziskovalnega problema
V raziskavi nas je zanimalo, kakšna stališča imajo študenti/-ke visokošolskega
strokovnega programa 1. stopnje Predšolska vzgoja in študenti/-ke magistr-
skega študijskega programa 2. stopnje Zgodnje učenje o uporabi IKT v vrtcu.
Kljub temu, da »Smernice za uporabo IKT v vrtcu« (Usar in Jerše 2016) po-
dajo določena priporočila za strokovne delavce v vrtcu, se moramo zavedati,
da imajo lahko bodoči vzgojitelji drugačna prepričanja in odnos do uporabe
IKT v vrtcu pri delu z otroki. Ta odnos lahko kljub omenjenim priporočilom
omejuje smiselno uporabo IKT v vrtcu.
Namen in cilji raziskave
Namen raziskave je spoznati stališča študentov/-k o uporabi IKT v vrtcu. V pri-
spevku predstavljamo samo del rezultatov, ki se nanašajo na stališča o upo-
rabi IKT v vrtcu. V širši raziskavi pa ugotavljamo tudi povezanost med digi-
155
povezati z njihovo stopnjo poznavanja IKT, temveč predvsem z izobraževal-
nimi izkušnjami. V zvezi s tem Vitoulisi navaja ugotovitve številnih avtorjev
(Afshari idr. 2009; Albirini 2006; Zaranis in Oikonomidis 2014; Bingimlas 2009),
po katerih je pomembno, da so bodoči izobraževalci seznanjeni s praktičnimi
aplikacijami poučevalnih možnosti in didaktične rabe tehnologije v izobra-
ževalnem procesu ter ne z najnovejšimi teoretičnimi spoznanji o tehnologiji.
Kljub temu, da Vitoulisi (2017) zapiše, da je ena od omejitev raziskave v majh-
nem statističnem vzorcu, pa ni nezanemarljivo, da so tudi drugi omenjeni
raziskovalci prišli do podobnih ugotovitev.
Nikolopoulou in Gialamas (2015) sta preučevala prepričanja vzgojiteljev o
uporabi IKT pri igri v vrtcu, njihovo zaupanje ter prepričanost pri vpeljavi IKT v
igralnico. Ugotovitve kažejo, da imajo tisti vzgojitelji z manj izkušenj na pod-
ročju VIZ močnejša prepričanja o tem, da igra s pomočjo IKT ni zgolj prosta
igra. Poleg tega se je skozi raziskavo potrdilo, da vzgojiteljeva prepričanja in
zaupanje vplivajo na njihovo delo z otroki in posledično na učenje otrok.
Pri uvajanju in smiselni uporabi IKT v izobraževanju niso ključne zgolj digi-
talne kompetence in digitalna pismenost izobraževalcev, temveč tudi odnos,
ki ga imajo le-ti do tehnologije. Raziskave kažejo, da pozitivna naravnanost
do IKT pomaga vsem deležnikom v procesu izobraževanja in pozitivno vpliva
na vključevanje IKT v poučevanje (Tondeur in van Braak 2008; Teo 2009; De-
mirci 2009). Iz tega lahko izpeljemo, da pozitivno naravnan odnos do tehno-
logije poveča možnosti, da bi vzgojitelj izboljšal lastne digitalne kompetence
in digitalno pismenost, kar bi povečalo njegovo (samo)zaupanje in naklonje-
nost uporabi IKT v pedagoškem procesu.
Opredelitev raziskovalnega problema
V raziskavi nas je zanimalo, kakšna stališča imajo študenti/-ke visokošolskega
strokovnega programa 1. stopnje Predšolska vzgoja in študenti/-ke magistr-
skega študijskega programa 2. stopnje Zgodnje učenje o uporabi IKT v vrtcu.
Kljub temu, da »Smernice za uporabo IKT v vrtcu« (Usar in Jerše 2016) po-
dajo določena priporočila za strokovne delavce v vrtcu, se moramo zavedati,
da imajo lahko bodoči vzgojitelji drugačna prepričanja in odnos do uporabe
IKT v vrtcu pri delu z otroki. Ta odnos lahko kljub omenjenim priporočilom
omejuje smiselno uporabo IKT v vrtcu.
Namen in cilji raziskave
Namen raziskave je spoznati stališča študentov/-k o uporabi IKT v vrtcu. V pri-
spevku predstavljamo samo del rezultatov, ki se nanašajo na stališča o upo-
rabi IKT v vrtcu. V širši raziskavi pa ugotavljamo tudi povezanost med digi-
155
