Page 177 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 177
Različni pristopi k spodbujanju razvoja
inkluzivnih kompetenc študentov
razrednega pouka
Vanja Kiswarday
Univerza na Primorskem
vanjariccarda.kiswarday@pef.upr.si
Karmen Drljić
Univerza na Primorskem
karmen.drljic@pef.upr.si
V okviru visokošolskega izobraževanja je poudarjen pomen ustvarjalnih in pro-
žnih oblik poučevanja ter učenja, ki študentom omogočajo aktivno vključe-
nost v študijski proces in raziskovanje. Take oblike poučevanja so osredinjene
na študenta. S tem povečujemo priložnosti za njegovo ustvarjalno, razisko-
valno naravnano, samostojno in odgovorno delovanje. Na odgovornem de-
lovanju oz. sprejemanju odgovornosti za učenje vseh učencev temeljita tudi
inkluzivna vzgoja in izobraževanje. Inkluzivne kompetence bodočih učiteljev
lahko razvijamo v ustvarjalnih učnih okoljih. V pričujočem prispevku predsta-
vljamo primer oblikovanja ustvarjalnega učnega okolja, v okviru katerega so
študenti razrednega pouka razvijali inkluzivne kompetence. Zanimalo nas je,
kako lahko tako načrtovano delo prispeva k študentovem razvoju na profesio-
nalni in osebni ravni ter k oblikovanju proinkluzivnih stališč. Analizirali smo 13
refleksij. Ugotovili smo, da ustvarjalni pristop k učenju in poučevanju lahko pri-
speva k študentovemu profesionalnemu in osebnostnemu razvoju. Spreme-
nijo pa se lahko tudi njegova stališča bodisi do otrok s posebnimi potrebami
kot do inkluzije nasploh.
Ključne besede: ustvarjalni pristopi, veččutne delavnice, inkluzivne kompe-
tence, začetno izobraževanje učiteljev, otroci s posebnimi potrebami
Uvod
Razvoj inkluzivnih kompetenc terja kompleksen preplet vrednostnih, teore-
tičnih in praktičnih konceptov. Če stremimo k razvoju učiteljeve učinkovito-
sti, moramo iskati čim aktivnejše in bolj raziskovalne pristope k poučevanju
in učenju na visokošolski ravni. Že Dewey (1910) je šolo konceptualiziral za
učni poligon, ki bi moral učencem (študentom) omogočiti vsestranski razvoj
in jih celostno pripraviti za življenje in poklicno delovanje. Izkustveno in raz-
iskovalno učenje omogoča jasnejše in bolj ponazorjeno spoznavanje teore-
tičnih konceptov, pomembno dviguje motivacijo študentov za učenje in jih
Štemberger, T., S. Čotar Konrad, S. Rutar in A. Žakelj, ur. 2022. Oblikovanje
inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-139-1.177-195
inkluzivnih kompetenc študentov
razrednega pouka
Vanja Kiswarday
Univerza na Primorskem
vanjariccarda.kiswarday@pef.upr.si
Karmen Drljić
Univerza na Primorskem
karmen.drljic@pef.upr.si
V okviru visokošolskega izobraževanja je poudarjen pomen ustvarjalnih in pro-
žnih oblik poučevanja ter učenja, ki študentom omogočajo aktivno vključe-
nost v študijski proces in raziskovanje. Take oblike poučevanja so osredinjene
na študenta. S tem povečujemo priložnosti za njegovo ustvarjalno, razisko-
valno naravnano, samostojno in odgovorno delovanje. Na odgovornem de-
lovanju oz. sprejemanju odgovornosti za učenje vseh učencev temeljita tudi
inkluzivna vzgoja in izobraževanje. Inkluzivne kompetence bodočih učiteljev
lahko razvijamo v ustvarjalnih učnih okoljih. V pričujočem prispevku predsta-
vljamo primer oblikovanja ustvarjalnega učnega okolja, v okviru katerega so
študenti razrednega pouka razvijali inkluzivne kompetence. Zanimalo nas je,
kako lahko tako načrtovano delo prispeva k študentovem razvoju na profesio-
nalni in osebni ravni ter k oblikovanju proinkluzivnih stališč. Analizirali smo 13
refleksij. Ugotovili smo, da ustvarjalni pristop k učenju in poučevanju lahko pri-
speva k študentovemu profesionalnemu in osebnostnemu razvoju. Spreme-
nijo pa se lahko tudi njegova stališča bodisi do otrok s posebnimi potrebami
kot do inkluzije nasploh.
Ključne besede: ustvarjalni pristopi, veččutne delavnice, inkluzivne kompe-
tence, začetno izobraževanje učiteljev, otroci s posebnimi potrebami
Uvod
Razvoj inkluzivnih kompetenc terja kompleksen preplet vrednostnih, teore-
tičnih in praktičnih konceptov. Če stremimo k razvoju učiteljeve učinkovito-
sti, moramo iskati čim aktivnejše in bolj raziskovalne pristope k poučevanju
in učenju na visokošolski ravni. Že Dewey (1910) je šolo konceptualiziral za
učni poligon, ki bi moral učencem (študentom) omogočiti vsestranski razvoj
in jih celostno pripraviti za življenje in poklicno delovanje. Izkustveno in raz-
iskovalno učenje omogoča jasnejše in bolj ponazorjeno spoznavanje teore-
tičnih konceptov, pomembno dviguje motivacijo študentov za učenje in jih
Štemberger, T., S. Čotar Konrad, S. Rutar in A. Žakelj, ur. 2022. Oblikovanje
inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-139-1.177-195
