Page 180 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 180
ja Kiswarday in Karmen Drljić
medsebojnega ocenjevanja, ki je priložnost za učenje, razvoj konstruktivne
kritičnosti in dvig kakovosti. Ustvarjalno učno okolje spodbuja (3) učenje uče-
nja in lastno odgovornost za usmerjanje ter personifikacijo lastnega učenja,
hkrati pa ustvarja prostor medsebojnega učenja in učeče se skupnosti, pri
čemer je odgovornost za učenje tudi skupna. Vloga visokošolskega učitelja
je ustvarjanje učnega okolja, v katerem (4) mentorsko spodbuja in usmerja
študentovo raziskovanje in ustvarjalnost. Pri tem mora obvladati strategije
skupinskega dela. Podobno kot v inkluzivnih izobraževalnih sistemih je tudi
tu pomembno, da je ustvarjalno in inovativno učenje skupna (5) vrednota, ki
jo podpira vodstvo fakultete. Učinkovitost ustvarjalnega učnega okolja je po-
membno povezana s klimo in (6) z medsebojnimi odnosi ter s povezanostjo,
saj to spodbuja posameznikovo sproščenost, dobro počutje, ustvarjalnost ter
omogoča prizadevno in motivirano vključenost. Povezanost znotraj skupin-
skega dela študentom omogoča širjenje obzorja in vpogled v različne načine
videnja in razumevanja problemov. Tako premika meje svojega razumeva-
nja, razvija večjo strpnost in sprejemanje različnosti. Ustvarjalno učno okolje
naj tudi ne bi bilo samo sebi namen, ampak nekakšen (7) način delovanja or-
ganizacije (modus operandi). Ta naj bi omogočal tudi aktivno povezovanje
z lokalno skupnostjo, tako z vidika prepoznavanja priložnosti in potreb kot z
vidika ustvarjanja inovativnih inkluzivnih rešitev z namenom dviga kakovosti
življenja. Nenazadnje je pomembna tudi (8) fizična urejenost in opremljenost
učnega okolja, ki spodbuja ustvarjalnost in izražanje le-te na različne načine
(skupni namenski prostor za srečevanje in skupno ustvarjanje).
Interaktivne metode poučevanja
Yakovleva in Yakovlev (2014) menita, da bi morali pri študentih čim bolj spod-
bujati aktivno, sodelovalno in samostojno delo, ki ga študent samostojno
usmerja, sledi lastnemu študijskemu ritmu, daje pobude in ima priložnost
sprejemati odločitve. Interaktivne metode poučevanja¹ dvigujejo zanimanje
za poklic, zagotavljajo večjo učinkovitost pri učenju, izgrajujejo modele de-
lovanja, delujejo motivacijsko in študente opolnomočijo ter opremijo z zna-
njem, sodelovalnim duhom in občutkom, da lahko svobodno izražajo svoje
mnenje. Interaktivne metode poučevanja prispevajo tudi h kompleksnemu
izgrajevanju profesionalnih kompetenc ter posledično vplivajo na razvijanje
poklicne samopodobe.
¹ Interaktivne metode poučevanja spodbujajo aktivno in sodelovalno učenje, ki temelji na izme-
njavi znanj, idej, izkušenj, mnenj in vtisov s končnim ciljem, ki je ustvarjanje skupnega rezultata
(Petruţa 2013, 649–650).
180
medsebojnega ocenjevanja, ki je priložnost za učenje, razvoj konstruktivne
kritičnosti in dvig kakovosti. Ustvarjalno učno okolje spodbuja (3) učenje uče-
nja in lastno odgovornost za usmerjanje ter personifikacijo lastnega učenja,
hkrati pa ustvarja prostor medsebojnega učenja in učeče se skupnosti, pri
čemer je odgovornost za učenje tudi skupna. Vloga visokošolskega učitelja
je ustvarjanje učnega okolja, v katerem (4) mentorsko spodbuja in usmerja
študentovo raziskovanje in ustvarjalnost. Pri tem mora obvladati strategije
skupinskega dela. Podobno kot v inkluzivnih izobraževalnih sistemih je tudi
tu pomembno, da je ustvarjalno in inovativno učenje skupna (5) vrednota, ki
jo podpira vodstvo fakultete. Učinkovitost ustvarjalnega učnega okolja je po-
membno povezana s klimo in (6) z medsebojnimi odnosi ter s povezanostjo,
saj to spodbuja posameznikovo sproščenost, dobro počutje, ustvarjalnost ter
omogoča prizadevno in motivirano vključenost. Povezanost znotraj skupin-
skega dela študentom omogoča širjenje obzorja in vpogled v različne načine
videnja in razumevanja problemov. Tako premika meje svojega razumeva-
nja, razvija večjo strpnost in sprejemanje različnosti. Ustvarjalno učno okolje
naj tudi ne bi bilo samo sebi namen, ampak nekakšen (7) način delovanja or-
ganizacije (modus operandi). Ta naj bi omogočal tudi aktivno povezovanje
z lokalno skupnostjo, tako z vidika prepoznavanja priložnosti in potreb kot z
vidika ustvarjanja inovativnih inkluzivnih rešitev z namenom dviga kakovosti
življenja. Nenazadnje je pomembna tudi (8) fizična urejenost in opremljenost
učnega okolja, ki spodbuja ustvarjalnost in izražanje le-te na različne načine
(skupni namenski prostor za srečevanje in skupno ustvarjanje).
Interaktivne metode poučevanja
Yakovleva in Yakovlev (2014) menita, da bi morali pri študentih čim bolj spod-
bujati aktivno, sodelovalno in samostojno delo, ki ga študent samostojno
usmerja, sledi lastnemu študijskemu ritmu, daje pobude in ima priložnost
sprejemati odločitve. Interaktivne metode poučevanja¹ dvigujejo zanimanje
za poklic, zagotavljajo večjo učinkovitost pri učenju, izgrajujejo modele de-
lovanja, delujejo motivacijsko in študente opolnomočijo ter opremijo z zna-
njem, sodelovalnim duhom in občutkom, da lahko svobodno izražajo svoje
mnenje. Interaktivne metode poučevanja prispevajo tudi h kompleksnemu
izgrajevanju profesionalnih kompetenc ter posledično vplivajo na razvijanje
poklicne samopodobe.
¹ Interaktivne metode poučevanja spodbujajo aktivno in sodelovalno učenje, ki temelji na izme-
njavi znanj, idej, izkušenj, mnenj in vtisov s končnim ciljem, ki je ustvarjanje skupnega rezultata
(Petruţa 2013, 649–650).
180
