Page 181 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 181
Različni pristopi k spodbujanju razvoja inkluzivnih kompetenc študentov razrednega pouka
Avtorja navajata različne metode, tehnike in strategije interaktivnega po-
učevanja, kot npr.:
– predstavitev (angl. introduction), ki je namenjena motiviranju, usmer-
janju pozornosti in izražanju pričakovanj do študentov v sproščenem
okolju;
– vaje (training), kjer študenti izvajajo različne naloge, dejavnosti in igre,
pri čemer razvijajo veščine ustreznega profesionalnega ravnanja;
– izražanje pričakovanj do učnih vsebin in pristopov k preučevanju le-teh,
kar študentom omogoča soustvarjanje;
– sooblikovanje skupnih pravil in oblikovanje skupnega dogovora, kar omo-
goča oblikovanje delovne atmosfere, varnega okolja in medsebojnega
zaupanja;
– sprotno preverjanje poteka študijskega dela in znanja študentov s strani
visokošolskega učitelja in z namenom razreševanja nejasnosti ter ustre-
znega prilagajanja študijskega procesa študentom;
– aktualizacija učnih vsebin in navezovanje na primere iz prakse, kar lahko
omogoča visokošolskemu učitelju, da pomembno vpliva na interes in
motivacijo študentov;
– refleksija, v kateri študenti izražajo pomembne ugotovitve, jih vredno-
tijo in predlagajo možne alternative;
– študija primera, ki omogoča, da študenti spoznajo, da se lahko isti pri-
mer pogleda in opredeli z različnih vidikov; preko študije primera štu-
dente spodbujamo k formuliranju raziskovalnih vprašanj, podajanju
različnih možnosti, kako pristopiti k reševanju problema, predvideva-
nju posledic in učinkov svojega delovanja ter na koncu izbiri najboljše
rešitve ali kombinacije več rešitev;
– vedenjsko modeliranje medosebnih veščin in profesionalnega delova-
nja, ki temelji na treh korakih, in sicer predstavitvi modela pravilnega
poklicnega delovanja, na igri vlog ali praktični uporabi/izvedbi pravil-
nega poklicnega delovanja ter na povratni informaciji, v okviru katere
se ovrednoti pravilnost uporabe/izvedbe modela;
– medsebojna povratna informacija (angl. peer feedback), ki razvija spre-
tnost kritičnega spremljanja in opazovanja ter oblikovanja konstruk-
tivne povratne informacije; prav tako omogoča boljše razumevanje la-
stnih prednosti in šibkosti ter razvoj profesionalne samopodobe;
– metoda dveh taborov (angl. play project), kjer skupini avtonomno obli-
kujeta stališče in predlagata možne rešitve istega problema ter z ute-
meljevanjem zagovarjata lastne predloge; študenti s tem razvijajo pro-
181
Avtorja navajata različne metode, tehnike in strategije interaktivnega po-
učevanja, kot npr.:
– predstavitev (angl. introduction), ki je namenjena motiviranju, usmer-
janju pozornosti in izražanju pričakovanj do študentov v sproščenem
okolju;
– vaje (training), kjer študenti izvajajo različne naloge, dejavnosti in igre,
pri čemer razvijajo veščine ustreznega profesionalnega ravnanja;
– izražanje pričakovanj do učnih vsebin in pristopov k preučevanju le-teh,
kar študentom omogoča soustvarjanje;
– sooblikovanje skupnih pravil in oblikovanje skupnega dogovora, kar omo-
goča oblikovanje delovne atmosfere, varnega okolja in medsebojnega
zaupanja;
– sprotno preverjanje poteka študijskega dela in znanja študentov s strani
visokošolskega učitelja in z namenom razreševanja nejasnosti ter ustre-
znega prilagajanja študijskega procesa študentom;
– aktualizacija učnih vsebin in navezovanje na primere iz prakse, kar lahko
omogoča visokošolskemu učitelju, da pomembno vpliva na interes in
motivacijo študentov;
– refleksija, v kateri študenti izražajo pomembne ugotovitve, jih vredno-
tijo in predlagajo možne alternative;
– študija primera, ki omogoča, da študenti spoznajo, da se lahko isti pri-
mer pogleda in opredeli z različnih vidikov; preko študije primera štu-
dente spodbujamo k formuliranju raziskovalnih vprašanj, podajanju
različnih možnosti, kako pristopiti k reševanju problema, predvideva-
nju posledic in učinkov svojega delovanja ter na koncu izbiri najboljše
rešitve ali kombinacije več rešitev;
– vedenjsko modeliranje medosebnih veščin in profesionalnega delova-
nja, ki temelji na treh korakih, in sicer predstavitvi modela pravilnega
poklicnega delovanja, na igri vlog ali praktični uporabi/izvedbi pravil-
nega poklicnega delovanja ter na povratni informaciji, v okviru katere
se ovrednoti pravilnost uporabe/izvedbe modela;
– medsebojna povratna informacija (angl. peer feedback), ki razvija spre-
tnost kritičnega spremljanja in opazovanja ter oblikovanja konstruk-
tivne povratne informacije; prav tako omogoča boljše razumevanje la-
stnih prednosti in šibkosti ter razvoj profesionalne samopodobe;
– metoda dveh taborov (angl. play project), kjer skupini avtonomno obli-
kujeta stališče in predlagata možne rešitve istega problema ter z ute-
meljevanjem zagovarjata lastne predloge; študenti s tem razvijajo pro-
181
