Page 182 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 182
ja Kiswarday in Karmen Drljić
fesionalno prepričanost, trdnost, vztrajnost in hkrati fleksibilnost ter
spretnost pogajanja in skupnega reševanja zahtevnih strokovnih izzi-
vov;
– igra metafor, ki študente spodbuja k predstavitvi strokovnega pro-
blema z uporabo metafor, literarnih del, pregovorov ipd.;
– metoda pripovedovanja zgodb (angl. storytelling), ki jo lahko uporabimo
kot izobraževalno orodje tudi v povezavi s prikazom pedagoškega po-
klica in njegovih značilnosti, posebnosti in z izzivi ob delu z ranljivimi
skupinami in otroki s posebnimi potrebami (v nadaljevanju otroci s PP);
študent lahko ob poslušanju zgodb oblikuje lastno mnenje in stališče
o poklicu ter razume svoje profesionalno poslanstvo in širšo družbeno
vlogo;
– metoda »koš izzivov« (angl. basket-method), ki temelji na improvizira-
nem uprizarjanju običajnih pedagoških situacij, za katere učitelj štu-
dentu predstavi določene izzive: študentu so predstavljene okoliščine
in vloga, ki jo bo moral odigrati, ter pripomočki in materiali, ki jih mora
pri uprizoritvi uporabiti; sledita izvedba dejavnosti in refleksija, v kateri
študent utemeljuje svoje odločitve in njihove posledice ter poda samo-
oceno izvedene dejavnosti; učitelj analizira študentovo uprizoritev, re-
fleksijo in samoevalvacij, ob tem poudari uspešno izvedene pristope,
izpostavi zgrešene ali zamujene priložnosti, napoveduje učinke, ki bi
jih imeli uprizorjeni pedagoški odzivi, ter poda priporočila in možne al-
ternativne rešitve;
– metoda akcijskega učenja poteka v skupini študentov, ki morajo skupaj
pristopiti k iskanju rešitev za določen praktični problem; fokus je na la-
stnem razumevanju problema iz prakse in oblikovanju utemeljenih re-
šitev oz. pedagoških odzivov, ki jih študenti nato zagovarjajo pred ko-
legi in učiteljem ter se s tem učijo avtonomnega in odgovornega pri-
stopa pri opravljanju lastnega poklica.
Namen in cilji raziskave
Sodobno visokošolsko izobraževanje je usmerjeno v iskanje načinov učinko-
vitega odzivanja na potrebe novih generacij študentov, kar lahko dosežemo z
obogatitvijo predavanj in vključevanjem drugačnih pristopov k poučevanju
in učenju. Ustvarjalni študijski procesi naj bi temeljili na uporabi raznoterih
inteligentnosti (Gardner 1995), ustvarjanju priložnosti za razvijanje kompe-
tenc za ustvarjalno poučevanje z veččutnimi pristopi ob uporabi sodobne
tehnologije (Bocconi, Kampylis in Punie 2012). V nastalem učnem okolju se
spremeni odnos med učencem in učiteljem, kar lahko opazujemo tako na
182
fesionalno prepričanost, trdnost, vztrajnost in hkrati fleksibilnost ter
spretnost pogajanja in skupnega reševanja zahtevnih strokovnih izzi-
vov;
– igra metafor, ki študente spodbuja k predstavitvi strokovnega pro-
blema z uporabo metafor, literarnih del, pregovorov ipd.;
– metoda pripovedovanja zgodb (angl. storytelling), ki jo lahko uporabimo
kot izobraževalno orodje tudi v povezavi s prikazom pedagoškega po-
klica in njegovih značilnosti, posebnosti in z izzivi ob delu z ranljivimi
skupinami in otroki s posebnimi potrebami (v nadaljevanju otroci s PP);
študent lahko ob poslušanju zgodb oblikuje lastno mnenje in stališče
o poklicu ter razume svoje profesionalno poslanstvo in širšo družbeno
vlogo;
– metoda »koš izzivov« (angl. basket-method), ki temelji na improvizira-
nem uprizarjanju običajnih pedagoških situacij, za katere učitelj štu-
dentu predstavi določene izzive: študentu so predstavljene okoliščine
in vloga, ki jo bo moral odigrati, ter pripomočki in materiali, ki jih mora
pri uprizoritvi uporabiti; sledita izvedba dejavnosti in refleksija, v kateri
študent utemeljuje svoje odločitve in njihove posledice ter poda samo-
oceno izvedene dejavnosti; učitelj analizira študentovo uprizoritev, re-
fleksijo in samoevalvacij, ob tem poudari uspešno izvedene pristope,
izpostavi zgrešene ali zamujene priložnosti, napoveduje učinke, ki bi
jih imeli uprizorjeni pedagoški odzivi, ter poda priporočila in možne al-
ternativne rešitve;
– metoda akcijskega učenja poteka v skupini študentov, ki morajo skupaj
pristopiti k iskanju rešitev za določen praktični problem; fokus je na la-
stnem razumevanju problema iz prakse in oblikovanju utemeljenih re-
šitev oz. pedagoških odzivov, ki jih študenti nato zagovarjajo pred ko-
legi in učiteljem ter se s tem učijo avtonomnega in odgovornega pri-
stopa pri opravljanju lastnega poklica.
Namen in cilji raziskave
Sodobno visokošolsko izobraževanje je usmerjeno v iskanje načinov učinko-
vitega odzivanja na potrebe novih generacij študentov, kar lahko dosežemo z
obogatitvijo predavanj in vključevanjem drugačnih pristopov k poučevanju
in učenju. Ustvarjalni študijski procesi naj bi temeljili na uporabi raznoterih
inteligentnosti (Gardner 1995), ustvarjanju priložnosti za razvijanje kompe-
tenc za ustvarjalno poučevanje z veččutnimi pristopi ob uporabi sodobne
tehnologije (Bocconi, Kampylis in Punie 2012). V nastalem učnem okolju se
spremeni odnos med učencem in učiteljem, kar lahko opazujemo tako na
182
