Page 91 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 91
Informacijsko-komunikacijska tehnologija
za slepe in slabovidne
Aksinja Kermauner
Univerza na Primorskem
aksinja.kermauner@pef.upr.si
Informacijsko-komunikacijska tehnologija je za slepe in slabovidne osebe prav
gotovo nepogrešljiva tako v izobraževanju kot tudi kasneje pri zaposlitvi, saj
se z njeno pomočjo lahko enakovredno in samostojno vključujejo v okolje
polnočutnih. Nove tehnologije bistveno povečujejo dostopnost do informacij,
do znanja in veščin, slepim in slabovidnim omogočajo vključevanje v družbo
preko socialnih omrežij in smotrnejšo izrabo prostega časa. Slepi in slabovidni
pa potrebujejo specialna znanja oz. morajo obvladati osnovne podporne stra-
tegije za premagovanje primanjkljaja: osnovno računalniško pismenost, po-
znavanje osnovne in prilagojene računalniške opreme, uporabo ustreznih pro-
gramskih orodij, slepo desetprstno tipkanje ter obvladanje brajeve pisave pri
slepih. V članku sledimo razvoju podpornih tehnologij za slepe in slabovidne
od začetkov, izuma brajice, do visoko funkcionalnih podpornih tehnologij, ki
jih slepi in slabovidni danes vse več in vse suvereneje uporabljajo, s tem pa si
izboljšujejo vse vrste multimedijske pismenosti.
Ključne besede: IKT, slepi in slabovidni, brajica, podporne tehnologije
Uvod
Moderna družba se izjemno naglo spreminja, ponujajo se nove storitve in
pojavljajo nove potrebe. Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) po-
sega v najmanjše pore našega življenja, tako tudi v vzgojno-izobraževalno
delo. V slovenski šoli so še pred nedavnim prevladovali tradicionalni nosilci
informacij in klasične metode prenosa znanja ter učenja (Krnel 2008), vendar
pri sprejemanju ter uvajanju sodobnih tehnologij v vzgojo in izobraževanje
ne gre toliko za tehnološko podporo staremu, klasičnemu načinu izobraževa-
nja, pač pa za popolnoma drugačen, učinkovitejši in zanimivejši sistem uče-
nja (Zakrajšek 2016). Zakrajšek (2016, 127) je prepričan, da bo od hitrosti in
sprejemanja uvajanja teh sprememb v vzgojo in izobraževanje odvisna kon-
kurenčnost držav in njihovih prebivalcev v globalnem svetu.
Poročilo Evropske unije o učinkih IKT na poučevanje in učenje (European
Schoolnet 2006) navaja pri uvedbi IKT v vzgojno-izobraževalno delo boljše
rezultate predvsem na razredni stopnji (Krnel 2008). Torej naj bi bil eden od
ciljev sodobne šole tudi razvijanje spretnosti in znanj, ki omogočajo uporabo
Štemberger, T., S. Čotar Konrad, S. Rutar in A. Žakelj, ur. 2022. Oblikovanje
inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-139-1.91-104
za slepe in slabovidne
Aksinja Kermauner
Univerza na Primorskem
aksinja.kermauner@pef.upr.si
Informacijsko-komunikacijska tehnologija je za slepe in slabovidne osebe prav
gotovo nepogrešljiva tako v izobraževanju kot tudi kasneje pri zaposlitvi, saj
se z njeno pomočjo lahko enakovredno in samostojno vključujejo v okolje
polnočutnih. Nove tehnologije bistveno povečujejo dostopnost do informacij,
do znanja in veščin, slepim in slabovidnim omogočajo vključevanje v družbo
preko socialnih omrežij in smotrnejšo izrabo prostega časa. Slepi in slabovidni
pa potrebujejo specialna znanja oz. morajo obvladati osnovne podporne stra-
tegije za premagovanje primanjkljaja: osnovno računalniško pismenost, po-
znavanje osnovne in prilagojene računalniške opreme, uporabo ustreznih pro-
gramskih orodij, slepo desetprstno tipkanje ter obvladanje brajeve pisave pri
slepih. V članku sledimo razvoju podpornih tehnologij za slepe in slabovidne
od začetkov, izuma brajice, do visoko funkcionalnih podpornih tehnologij, ki
jih slepi in slabovidni danes vse več in vse suvereneje uporabljajo, s tem pa si
izboljšujejo vse vrste multimedijske pismenosti.
Ključne besede: IKT, slepi in slabovidni, brajica, podporne tehnologije
Uvod
Moderna družba se izjemno naglo spreminja, ponujajo se nove storitve in
pojavljajo nove potrebe. Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) po-
sega v najmanjše pore našega življenja, tako tudi v vzgojno-izobraževalno
delo. V slovenski šoli so še pred nedavnim prevladovali tradicionalni nosilci
informacij in klasične metode prenosa znanja ter učenja (Krnel 2008), vendar
pri sprejemanju ter uvajanju sodobnih tehnologij v vzgojo in izobraževanje
ne gre toliko za tehnološko podporo staremu, klasičnemu načinu izobraževa-
nja, pač pa za popolnoma drugačen, učinkovitejši in zanimivejši sistem uče-
nja (Zakrajšek 2016). Zakrajšek (2016, 127) je prepričan, da bo od hitrosti in
sprejemanja uvajanja teh sprememb v vzgojo in izobraževanje odvisna kon-
kurenčnost držav in njihovih prebivalcev v globalnem svetu.
Poročilo Evropske unije o učinkih IKT na poučevanje in učenje (European
Schoolnet 2006) navaja pri uvedbi IKT v vzgojno-izobraževalno delo boljše
rezultate predvsem na razredni stopnji (Krnel 2008). Torej naj bi bil eden od
ciljev sodobne šole tudi razvijanje spretnosti in znanj, ki omogočajo uporabo
Štemberger, T., S. Čotar Konrad, S. Rutar in A. Žakelj, ur. 2022. Oblikovanje
inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-139-1.91-104
