Page 94 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 94
inja Kermauner
3. Pripomočki za gluhoslepe
4. Pripomočki za vsakodnevno življenje
5. Pripomočki za izobraževanje
6. Pripomočki za informacijsko tehnologijo
V zadnjo skupino ZDSSS uvršča predvajalnike in snemalnike zvočnih za-
pisov, brajeve vrstice, programsko opremo za brajico, naprave za reliefne
oblike, brajeve tiskalnike, elektronske beležnice in organizatorje, avtomatske
čitalnike, druge naprave za komunikacijo in čitalce zaslona (angl. screen rea-
ders).
Murnova (2002) pripomočke za slepe in slabovidne deli na optične, neop-
tične in elektronske. Optične pripomočke predpiše očesni zdravnik za korek-
cijo slabovidnosti (očala, leče, lupe itn.). Neoptični pripomočki so namenjeni
izboljšanju vidnega zaznavanja. Nekateri so izdelani posebej za slabovidne,
lahko pa se splošno uporabljajo, npr. debelejša pisala, povečani učbeniki, sto-
jala za knjige oz. bralne mizice, bralna okenca, geometrijski in merski pribor s
povečanimi oznakami itn.). Neoptični pripomočki za slepe, ki temeljijo na tak-
tilni zaznavi, pa so brajica, brajev stroj, posebna pisala za reliefno pisanje na
pozitivni foliji, geometrijski pribor in merski instrumenti za slepe z brajevimi
oznakami itn. Elektronski pripomočki omogočajo premagovanje komunika-
cijske oviranosti slepih in slabovidnih ter njihovo enakovredno vključevanje v
okolje videčih (govoreče žepno računalo, elektronsko povečevalo, osebni ali
prenosni računalnik z brajevo vrstico, brajev tiskalnik, elektronska beležnica
itn.)
Razvoj od tablice s šilom do brajeve vrstice
Braillova pisava ali po slovensko brajica je dobila ime po francoskem slepem
študentu Louisu Braillu, ki se je šolal v Kraljevem zavodu za slepe v Parizu,
prvi šoli za slepe na svetu. Leta 1821 je šolo obiskal kapetan Charles Barbier.
Slepim učencem je predstavil svojo različico pisave, ki jo je iznašel za potrebe
francoske vojske (tajno sporočanje zaupnih podatkov v bojnih jarkih na bo-
jišču brez uporabe glasu). Kod je sestavil iz različnega števila izbočenih točk
(tri-, enajst- in dvanajsttočkovni sistem), imenoval pa ga je »nočna pisava«
(fr. ecriture nocturne). Sistem je bil za vojake prezapleten in se zato ni uveljavil
(Kermauner 2010). Mladi Braille je hitro ugotovil, da je problem v občutljivosti
blazinic na prstih. Njegova rešitev je bila celica s šestimi izbočenimi točkami,
ki so razpostavljene v levi in desni vertikali. Različna kombinacija točk po-
meni črko in s kombinacijami dobimo 64 znakov (slika 1). Šele kasneje so s
poskusi dokazali, da je obseg pozornosti na blazinici kazalca omejen na šest
94
3. Pripomočki za gluhoslepe
4. Pripomočki za vsakodnevno življenje
5. Pripomočki za izobraževanje
6. Pripomočki za informacijsko tehnologijo
V zadnjo skupino ZDSSS uvršča predvajalnike in snemalnike zvočnih za-
pisov, brajeve vrstice, programsko opremo za brajico, naprave za reliefne
oblike, brajeve tiskalnike, elektronske beležnice in organizatorje, avtomatske
čitalnike, druge naprave za komunikacijo in čitalce zaslona (angl. screen rea-
ders).
Murnova (2002) pripomočke za slepe in slabovidne deli na optične, neop-
tične in elektronske. Optične pripomočke predpiše očesni zdravnik za korek-
cijo slabovidnosti (očala, leče, lupe itn.). Neoptični pripomočki so namenjeni
izboljšanju vidnega zaznavanja. Nekateri so izdelani posebej za slabovidne,
lahko pa se splošno uporabljajo, npr. debelejša pisala, povečani učbeniki, sto-
jala za knjige oz. bralne mizice, bralna okenca, geometrijski in merski pribor s
povečanimi oznakami itn.). Neoptični pripomočki za slepe, ki temeljijo na tak-
tilni zaznavi, pa so brajica, brajev stroj, posebna pisala za reliefno pisanje na
pozitivni foliji, geometrijski pribor in merski instrumenti za slepe z brajevimi
oznakami itn. Elektronski pripomočki omogočajo premagovanje komunika-
cijske oviranosti slepih in slabovidnih ter njihovo enakovredno vključevanje v
okolje videčih (govoreče žepno računalo, elektronsko povečevalo, osebni ali
prenosni računalnik z brajevo vrstico, brajev tiskalnik, elektronska beležnica
itn.)
Razvoj od tablice s šilom do brajeve vrstice
Braillova pisava ali po slovensko brajica je dobila ime po francoskem slepem
študentu Louisu Braillu, ki se je šolal v Kraljevem zavodu za slepe v Parizu,
prvi šoli za slepe na svetu. Leta 1821 je šolo obiskal kapetan Charles Barbier.
Slepim učencem je predstavil svojo različico pisave, ki jo je iznašel za potrebe
francoske vojske (tajno sporočanje zaupnih podatkov v bojnih jarkih na bo-
jišču brez uporabe glasu). Kod je sestavil iz različnega števila izbočenih točk
(tri-, enajst- in dvanajsttočkovni sistem), imenoval pa ga je »nočna pisava«
(fr. ecriture nocturne). Sistem je bil za vojake prezapleten in se zato ni uveljavil
(Kermauner 2010). Mladi Braille je hitro ugotovil, da je problem v občutljivosti
blazinic na prstih. Njegova rešitev je bila celica s šestimi izbočenimi točkami,
ki so razpostavljene v levi in desni vertikali. Različna kombinacija točk po-
meni črko in s kombinacijami dobimo 64 znakov (slika 1). Šele kasneje so s
poskusi dokazali, da je obseg pozornosti na blazinici kazalca omejen na šest
94
