Page 95 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 95
Informacijsko-komunikacijska tehnologija za slepe in slabovidne
Slika 1
Slovenska brajeva
abeceda
do osem ločenih vtisov (Wanecek 1973). Po nekaj mesecih poskusov je Braille
izpopolnil genialen sistem, ki ga danes z nekaterimi prilagoditvami za po-
sebne glasove v posameznih jezikih uporabljajo slepi povsod po svetu ne
glede na jezik ali smer pisave, omogoča pa tako branje kot pisanje. Leta 1829
je bila izdana prva knjiga v brajevi pisavi. V naslednjih letih je Braille razvil še
posebne simbole za matematiko in glasbo, vendar njegov sistem pisave ni
bil takoj potrjen; celo na Kraljevem zavodu, kjer je Braille postal spoštovan
učitelj, ga niso sprejeli. Slepi pa so odkrili njegovo uporabnost in so se ga na
skrivaj učili. Šele po Braillovi smrti se je pisava dokončno uveljavila in v svetu
sprožila pravo revolucijo na področju izobraževanja in komunikacije slepih
(Kermauner 2010).
Brajeva pisava ni analogna pisavi za videče. Zamišljena je izredno sistema-
tično, zato se je je informativno mogoče relativno hitro naučiti. Slovenska
abeceda ima le 25 črk, za označevanje velike začetnice oz. verzalk se upo-
rablja poseben predznak, prav tako tudi za zapisovanje števk. Z brajico lahko
zapišemo praktično vse: črke, števke, ločila, besedne poudarke, matematične
izraze in fizikalne formule, kemijske enačbe, celo note.
Charles Barbier je za pisanje svoje »nočne pisave« uporabil kovinsko ploščo
in šilo, ki se ga je vbadalo v trši papir. Brajica se je dolgo pisala na ta način, s
šilom in tablico, v zrcalni obliki (slika 2).
Konec 19. stoletja je Američan Frank Hall skonstruiral pisalni stroj, ki je odti-
skoval izbočene pike na trši papir. Ta naprava je imela šest tipk, za vsako piko
eno (Birch 1997). Za zapis ustrezne črke je bilo treba pritisniti pravilno kombi-
nacijo tipk. Leta 1951 je bil končno v prodaji kot Perkinsov brajev pisalni stroj
(slika 3). Brajev stroj se še vedno uporablja za opismenjevanje slepih otrok,
preden preidejo na brajevo vrstico.
Prvi brajev element na svetu, ki je prikazal in brisal brajeve znake, je leta
95
Slika 1
Slovenska brajeva
abeceda
do osem ločenih vtisov (Wanecek 1973). Po nekaj mesecih poskusov je Braille
izpopolnil genialen sistem, ki ga danes z nekaterimi prilagoditvami za po-
sebne glasove v posameznih jezikih uporabljajo slepi povsod po svetu ne
glede na jezik ali smer pisave, omogoča pa tako branje kot pisanje. Leta 1829
je bila izdana prva knjiga v brajevi pisavi. V naslednjih letih je Braille razvil še
posebne simbole za matematiko in glasbo, vendar njegov sistem pisave ni
bil takoj potrjen; celo na Kraljevem zavodu, kjer je Braille postal spoštovan
učitelj, ga niso sprejeli. Slepi pa so odkrili njegovo uporabnost in so se ga na
skrivaj učili. Šele po Braillovi smrti se je pisava dokončno uveljavila in v svetu
sprožila pravo revolucijo na področju izobraževanja in komunikacije slepih
(Kermauner 2010).
Brajeva pisava ni analogna pisavi za videče. Zamišljena je izredno sistema-
tično, zato se je je informativno mogoče relativno hitro naučiti. Slovenska
abeceda ima le 25 črk, za označevanje velike začetnice oz. verzalk se upo-
rablja poseben predznak, prav tako tudi za zapisovanje števk. Z brajico lahko
zapišemo praktično vse: črke, števke, ločila, besedne poudarke, matematične
izraze in fizikalne formule, kemijske enačbe, celo note.
Charles Barbier je za pisanje svoje »nočne pisave« uporabil kovinsko ploščo
in šilo, ki se ga je vbadalo v trši papir. Brajica se je dolgo pisala na ta način, s
šilom in tablico, v zrcalni obliki (slika 2).
Konec 19. stoletja je Američan Frank Hall skonstruiral pisalni stroj, ki je odti-
skoval izbočene pike na trši papir. Ta naprava je imela šest tipk, za vsako piko
eno (Birch 1997). Za zapis ustrezne črke je bilo treba pritisniti pravilno kombi-
nacijo tipk. Leta 1951 je bil končno v prodaji kot Perkinsov brajev pisalni stroj
(slika 3). Brajev stroj se še vedno uporablja za opismenjevanje slepih otrok,
preden preidejo na brajevo vrstico.
Prvi brajev element na svetu, ki je prikazal in brisal brajeve znake, je leta
95
