Page 92 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 92
inja Kermauner
IKT pri učenju. Ob pomoči IKT naj bi učenci postali samostojnejši in odgovor-
nejši, povečalo naj bi se sodelovanje med sošolci, učenje pa bi se poenosta-
vilo, postalo zanimivejše, učinkovitejše. Uporaba IKT naj bi vplivala tudi za
razmah vseživljenjskega učenja in projektnega dela. Poročilo poudarja, da
učenci lahko delajo v skladu s svojim učnim stilom, kar je zlasti pomembno
pri učencih s posebnimi potrebami – PP (Krnel 2008). V Evropski uniji se z
enakopravnim vključevanjem otrok s PP ukvarja Evropska agencija za razvoj
izobraževanja na področju posebnih potreb, ki v svoji študiji Informacijska in
komunikacijska tehnologija kot podpora inkluziji (2013, 29) navaja, da ima IKT
»potencial pri krepitvi spoštovanja raznolikosti kot korak k temu, da se lahko
učijo vsi člani skupnosti.«
Inkluzijo pojmujemo kot sprejemanje novega in drugačnega, je paradi-
gma, ki vzpodbuja spremembe in preobrazbe ne le ljudi, temveč tudi okolja
(Rutar 2010). V to spremembo paradigme so vključeni mladi ljudje, ki si ne že-
lijo biti enakopravni le, ko so v šolah, temveč vsepovsod in tudi kasneje. »Zato
lahko rečemo, da inkluzija zajema vse vidike življenja ali pa sploh ni inklu-
zija« (Rutar 2010, 26). Kačič (2005) je prepričan, da pri inkluziji ne gre samo za
proces preobrazbe vzgojno-izobraževalnih institucij, temveč za preobrazbo
celotne družbe, katere del so tudi vzgojno-izobraževalni procesi in njihove
ustanove. IKT kot podpora inkluziji torej zajema vsa področja udejstvovanja
oseb s PP.
Standardna in podporna tehnologija
Že omenjena študija Evropske agencije za razvoj izobraževanja na področju
PP iz leta 2013 navaja uporabo katerekoli tehnologije pri podpori učenja v
inkluzivnih okoljih in vključuje standardno tehnologijo (npr. prenosne raču-
nalnike, tablice in periferne naprave, interaktivne table in mobilne telefone),
pa tudi podporno tehnologijo (AT), ki je prilagojena posebnim učenčevim te-
žavam ali omejitvam pri dostopu do IKT. Ta obsega tudi medicinske in učne
pripomočke, npr. bralnike zaslona, alternativne tipkovnice, prilagojene in al-
ternativne komunikacijske naprave ter druge posebne tehnološke aplikacije
(Evropska agencija za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami in inklu-
zivno izobraževanje 2013, 11). IKT pojmuje tudi kot orodje za spodbujanje ize-
načevanja možnosti v izobraževanju. Na t. i. digitalni razkorak (buzz word) ali
informacijsko neenakost močno vplivajo pomanjkanje dostopnosti do ustre-
zne IKT, cenovna nedostopnost IKT in/ali omejena dostopnost funkcij znotraj
IKT. Premostitev digitalnega razkoraka bo zagotavljala, da bodo vsi učenci
imeli koristi od IKT kot orodja za učenje (Evropska agencija za izobraževanje
oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje 2013, 12).
92
IKT pri učenju. Ob pomoči IKT naj bi učenci postali samostojnejši in odgovor-
nejši, povečalo naj bi se sodelovanje med sošolci, učenje pa bi se poenosta-
vilo, postalo zanimivejše, učinkovitejše. Uporaba IKT naj bi vplivala tudi za
razmah vseživljenjskega učenja in projektnega dela. Poročilo poudarja, da
učenci lahko delajo v skladu s svojim učnim stilom, kar je zlasti pomembno
pri učencih s posebnimi potrebami – PP (Krnel 2008). V Evropski uniji se z
enakopravnim vključevanjem otrok s PP ukvarja Evropska agencija za razvoj
izobraževanja na področju posebnih potreb, ki v svoji študiji Informacijska in
komunikacijska tehnologija kot podpora inkluziji (2013, 29) navaja, da ima IKT
»potencial pri krepitvi spoštovanja raznolikosti kot korak k temu, da se lahko
učijo vsi člani skupnosti.«
Inkluzijo pojmujemo kot sprejemanje novega in drugačnega, je paradi-
gma, ki vzpodbuja spremembe in preobrazbe ne le ljudi, temveč tudi okolja
(Rutar 2010). V to spremembo paradigme so vključeni mladi ljudje, ki si ne že-
lijo biti enakopravni le, ko so v šolah, temveč vsepovsod in tudi kasneje. »Zato
lahko rečemo, da inkluzija zajema vse vidike življenja ali pa sploh ni inklu-
zija« (Rutar 2010, 26). Kačič (2005) je prepričan, da pri inkluziji ne gre samo za
proces preobrazbe vzgojno-izobraževalnih institucij, temveč za preobrazbo
celotne družbe, katere del so tudi vzgojno-izobraževalni procesi in njihove
ustanove. IKT kot podpora inkluziji torej zajema vsa področja udejstvovanja
oseb s PP.
Standardna in podporna tehnologija
Že omenjena študija Evropske agencije za razvoj izobraževanja na področju
PP iz leta 2013 navaja uporabo katerekoli tehnologije pri podpori učenja v
inkluzivnih okoljih in vključuje standardno tehnologijo (npr. prenosne raču-
nalnike, tablice in periferne naprave, interaktivne table in mobilne telefone),
pa tudi podporno tehnologijo (AT), ki je prilagojena posebnim učenčevim te-
žavam ali omejitvam pri dostopu do IKT. Ta obsega tudi medicinske in učne
pripomočke, npr. bralnike zaslona, alternativne tipkovnice, prilagojene in al-
ternativne komunikacijske naprave ter druge posebne tehnološke aplikacije
(Evropska agencija za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami in inklu-
zivno izobraževanje 2013, 11). IKT pojmuje tudi kot orodje za spodbujanje ize-
načevanja možnosti v izobraževanju. Na t. i. digitalni razkorak (buzz word) ali
informacijsko neenakost močno vplivajo pomanjkanje dostopnosti do ustre-
zne IKT, cenovna nedostopnost IKT in/ali omejena dostopnost funkcij znotraj
IKT. Premostitev digitalnega razkoraka bo zagotavljala, da bodo vsi učenci
imeli koristi od IKT kot orodja za učenje (Evropska agencija za izobraževanje
oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje 2013, 12).
92
