Page 22 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 22
dnje gibalno učenje in poučevanje
V raziskavi modela vseživljenjskega poučevanja – profesionalnega razvoja
(Retar in Lepičnik Vodopivec, 2017), kjer se je preverjalo, kje vzgojitelji pridobi-
vajo kompetence in kako kakovostno je pridobivanje le-teh, anketiranci nava-
jajo (preglednica 2), da so ključne kompetence zelo uspešno pridobili in raz-
vili predvsem s prakso pri delu v vrtcu (33 %), s formalnim izobraževanjem (22
%), z neformalnim izobraževanjem (22 %), s sodelovanjem v projektih (14 %) in
s prakso v športu (21 %).
Preglednica 2: Kje in kako uspešno so vzgojitelji razvijali svoje delovne kompetence
za naloge na področju gibanja (Retar in Lepičnik Vodopivec, 2017)
Kje vzgojitelji razvijajo Kako vzgojitelji razvijajo delovne kompetence za
delovne kompetence naloge na področju gibanja
za naloge na področju
gibanja Neuspešno Manj Nekoliko Uspešno Precej
uspešno uspešno uspešno
S prakso pri delu v vrtcu 0% 55 %
S formalnim 1% 2% 10 % 52 % 33 %
izobraževanjem
Z neformalnim 4% 21 % 22 %
izobraževanjem
S sodelovanjem 1% 3% 22 % 52 % 22 %
v projektih
S prakso v športu 5% 14 % 26 % 41 % 14 %
4% 9% 22 % 44 % 21 %
Pri delu z otroki je pomembna kompetentnost vzgojiteljev, ki se odraža v
uporabi učinkovitih pedagoških strategij, taktik in pristopov. Sodobno vseživ
ljenjsko učenje temelji na razvijanju in poglabljanju ključnih kompetenc. V te-
oriji zasledimo, da nekateri avtorji poudarjajo odvisnost razumevanja pojma
kompetence od časa in prostora ter navajajo, npr. Laval (2005), da so kompe-
tence zaznamovane zlasti s kulturo, politiko in z ekonomijo ter so vselej del
družbenega konteksta. Družbene, politične, okoljske in gospodarske razme-
re družbe znanja so danes turbulentne in se odražajo tudi v vzgojno-izobra-
ževalnem prostoru. Šola postaja podjetje (Laval, 2005), ki povzema poslovne
modele in prakse neoliberalnega kapitalizma, zato moramo vzgojitelji skrbno
presojati, katere poslovne pristope je koristno prevzemati in jih umeščati v po-
učevanje ter katere je treba odločno zavrniti, ker škodijo otrokom na poti gi-
balnega odraščanja.
22
V raziskavi modela vseživljenjskega poučevanja – profesionalnega razvoja
(Retar in Lepičnik Vodopivec, 2017), kjer se je preverjalo, kje vzgojitelji pridobi-
vajo kompetence in kako kakovostno je pridobivanje le-teh, anketiranci nava-
jajo (preglednica 2), da so ključne kompetence zelo uspešno pridobili in raz-
vili predvsem s prakso pri delu v vrtcu (33 %), s formalnim izobraževanjem (22
%), z neformalnim izobraževanjem (22 %), s sodelovanjem v projektih (14 %) in
s prakso v športu (21 %).
Preglednica 2: Kje in kako uspešno so vzgojitelji razvijali svoje delovne kompetence
za naloge na področju gibanja (Retar in Lepičnik Vodopivec, 2017)
Kje vzgojitelji razvijajo Kako vzgojitelji razvijajo delovne kompetence za
delovne kompetence naloge na področju gibanja
za naloge na področju
gibanja Neuspešno Manj Nekoliko Uspešno Precej
uspešno uspešno uspešno
S prakso pri delu v vrtcu 0% 55 %
S formalnim 1% 2% 10 % 52 % 33 %
izobraževanjem
Z neformalnim 4% 21 % 22 %
izobraževanjem
S sodelovanjem 1% 3% 22 % 52 % 22 %
v projektih
S prakso v športu 5% 14 % 26 % 41 % 14 %
4% 9% 22 % 44 % 21 %
Pri delu z otroki je pomembna kompetentnost vzgojiteljev, ki se odraža v
uporabi učinkovitih pedagoških strategij, taktik in pristopov. Sodobno vseživ
ljenjsko učenje temelji na razvijanju in poglabljanju ključnih kompetenc. V te-
oriji zasledimo, da nekateri avtorji poudarjajo odvisnost razumevanja pojma
kompetence od časa in prostora ter navajajo, npr. Laval (2005), da so kompe-
tence zaznamovane zlasti s kulturo, politiko in z ekonomijo ter so vselej del
družbenega konteksta. Družbene, politične, okoljske in gospodarske razme-
re družbe znanja so danes turbulentne in se odražajo tudi v vzgojno-izobra-
ževalnem prostoru. Šola postaja podjetje (Laval, 2005), ki povzema poslovne
modele in prakse neoliberalnega kapitalizma, zato moramo vzgojitelji skrbno
presojati, katere poslovne pristope je koristno prevzemati in jih umeščati v po-
učevanje ter katere je treba odločno zavrniti, ker škodijo otrokom na poti gi-
balnega odraščanja.
22
