Page 64 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 64
čakovati, da bi strokovnjak napovedal samomor, takšna orodja potrebujemo, saj lahko
pripomorejo k čim bolj zanesljivi oceni tveganja.
Ocenjevanje poteka v okviru projekta A (te) štekam?!? v sodelovanju z enotama za otroško
in mladostniško psihiatrijo na UKC Maribor in UPK Ljubljana. V raziskavi sodelujejo 12- do
21-letni mladostniki ter strokovnjaki, ki delajo z njimi. Ob vključitvi v raziskavo mladostniki
sodelujejo v poglobljenem pristopu za ocenjevanje ogroženosti, ki vključuje pogovor s stro-
kovnjakom in izpolnjevanje vprašalnikov.
V ta namen smo prevedli in priredili nova instrumenta, katerih uporabno vrednost želimo
raziskati, protokol STARS (Presejalni intervju za ocenjevanje samomorilne ogroženosti,
Hawgood in De Leo, 2015) in instrument MARIS (Modularni instrument za oceno neposre-
dne samomorilne ogroženosti, Hawes idr., 2017), s pomočjo katerih strokovnjak vodi pogo-
vor z mladostnikom. S samoocenjevalnimi vprašalniki pridobivamo dodatne podatke, npr.
o samomorilnih mislih ter stališčih, vezanih na smrt in samomorilno vedenje, pridobljeni
zmožnosti za samomor ter medosebnih potrebah mladostnikov.
Mladostnike po šestih mesecih ponovno kontaktiramo po telefonu in jih povprašamo o po-
teku obravnave ter počutju in morebitnem samomorilnem vedenju po zaključku obravnave.
Ker smo se v času izvajanja projekta soočili z epidemijo COVID-19, smo v raziskavo vključili
še specifične vidike doživljanja v času epidemije. Do sedaj je v ta del raziskave vključe-
nih že preko 150 mladostnikov. Raziskava še poteka, vendar lahko poročamo o nekaterih
spodbudnih preliminarnih rezultatih. Subjektivna poročanja udeležencev šest mesecev
po vključitvi v projekt namreč nakazujejo, da so mladostniki še naprej uspešno vključeni
v zdravljenje in da večinoma poročajo o pozitivnih vplivih, ki jih je imela obravnava na nji-
hovo duševno zdravje.
Delo strokovnjakov s samomorilnimi
posamezniki
Za strokovnjake na področju duševnega zdravja je delo s samomorilnimi posamezniki
med najbolj kompleksnimi nalogami. Delo z njimi jim povzroča skrbi in predstavlja velik
terapevts ki izziv (Fowler, 2013). Pri tem so mladostniki zaradi značilnosti razvojnega obdob-
ja skupina s svojevrstnimi izzivi. Medtem ko so psihoterapevtski pristopi za samomorilno
ogrožene odrasle že precej raziskani, je o učinkovitosti psihoterapije za ogrožene mladost
nike znanega manj (O’Connor idr., 2013).
V okviru projekta A (te) štekam?!? smo raziskali tudi mnenja in stališča strokovnjakov, ki so
vključeni v obravnavo mladostnikov. Čeprav strokovnjaki relativno visoko ocenjujejo svojo
kompetentnost za delo s samomorilnimi posamezniki, pri tovrstnem delu doživljajo tudi
nekaj težav. Strokovnjaki, ki so bili deležni specifičnega izobraževanja o samomorilnosti,
62
pripomorejo k čim bolj zanesljivi oceni tveganja.
Ocenjevanje poteka v okviru projekta A (te) štekam?!? v sodelovanju z enotama za otroško
in mladostniško psihiatrijo na UKC Maribor in UPK Ljubljana. V raziskavi sodelujejo 12- do
21-letni mladostniki ter strokovnjaki, ki delajo z njimi. Ob vključitvi v raziskavo mladostniki
sodelujejo v poglobljenem pristopu za ocenjevanje ogroženosti, ki vključuje pogovor s stro-
kovnjakom in izpolnjevanje vprašalnikov.
V ta namen smo prevedli in priredili nova instrumenta, katerih uporabno vrednost želimo
raziskati, protokol STARS (Presejalni intervju za ocenjevanje samomorilne ogroženosti,
Hawgood in De Leo, 2015) in instrument MARIS (Modularni instrument za oceno neposre-
dne samomorilne ogroženosti, Hawes idr., 2017), s pomočjo katerih strokovnjak vodi pogo-
vor z mladostnikom. S samoocenjevalnimi vprašalniki pridobivamo dodatne podatke, npr.
o samomorilnih mislih ter stališčih, vezanih na smrt in samomorilno vedenje, pridobljeni
zmožnosti za samomor ter medosebnih potrebah mladostnikov.
Mladostnike po šestih mesecih ponovno kontaktiramo po telefonu in jih povprašamo o po-
teku obravnave ter počutju in morebitnem samomorilnem vedenju po zaključku obravnave.
Ker smo se v času izvajanja projekta soočili z epidemijo COVID-19, smo v raziskavo vključili
še specifične vidike doživljanja v času epidemije. Do sedaj je v ta del raziskave vključe-
nih že preko 150 mladostnikov. Raziskava še poteka, vendar lahko poročamo o nekaterih
spodbudnih preliminarnih rezultatih. Subjektivna poročanja udeležencev šest mesecev
po vključitvi v projekt namreč nakazujejo, da so mladostniki še naprej uspešno vključeni
v zdravljenje in da večinoma poročajo o pozitivnih vplivih, ki jih je imela obravnava na nji-
hovo duševno zdravje.
Delo strokovnjakov s samomorilnimi
posamezniki
Za strokovnjake na področju duševnega zdravja je delo s samomorilnimi posamezniki
med najbolj kompleksnimi nalogami. Delo z njimi jim povzroča skrbi in predstavlja velik
terapevts ki izziv (Fowler, 2013). Pri tem so mladostniki zaradi značilnosti razvojnega obdob-
ja skupina s svojevrstnimi izzivi. Medtem ko so psihoterapevtski pristopi za samomorilno
ogrožene odrasle že precej raziskani, je o učinkovitosti psihoterapije za ogrožene mladost
nike znanega manj (O’Connor idr., 2013).
V okviru projekta A (te) štekam?!? smo raziskali tudi mnenja in stališča strokovnjakov, ki so
vključeni v obravnavo mladostnikov. Čeprav strokovnjaki relativno visoko ocenjujejo svojo
kompetentnost za delo s samomorilnimi posamezniki, pri tovrstnem delu doživljajo tudi
nekaj težav. Strokovnjaki, ki so bili deležni specifičnega izobraževanja o samomorilnosti,
62
