Page 62 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
ocenjevanje duševnega zdravja se v osnovnem in nadaljevalnem vprašalniku uporablja
večji nabor tem in psiholoških vprašalnikov:
• subjektivno blagostanje (Kazalec blaginje WHO-5; WHO, 1998),
• simptomi depresivnosti (Lestvica depresivnosti CES-D; Radloff, 1977, in Vprašalnik
bolnikovega zdravja PHQ-9; Kroenke idr., 1999),
• simptomi anksioznosti (Lestvica anksioznosti STAI-X1; Spielberger idr., 1970),
• samomorilna ideacija in namen (Vprašalnik samomorilne ideacije PSI; Paykel idr.,
1974),
• občutek biti v breme in pomanjkanje pripadnosti (Vprašalnik medosebnih potreb INQ;
Van Orden idr., 2008),
• optimizem (Lestvica optimizma LOT-R; Scheier idr., 1994),
• dodatna vprašanja s področja duševnega zdravja, navad in življenjskih izkušenj (pre-
komerna raba tehnologije, alkohola in cigaret, medvrstniško nasilje, zgodovina po-
skusa samomora).
Prepoznava mladostnikov s težavami
v duševnem zdravju tekom delavnic
Mladostniki s povečanim tveganjem za težave v duševnem zdravju svojo stisko pogosto
izražajo na različne načine, neposredno ali posredno preko različnih vedenj. Posamezni
udeleženci lahko tekom delavnic jasno izrazijo stisko ali pa nanjo posumimo na podlagi
njihovega vedenja tekom delavnice.
V kolikor izvajalec delavnic prepozna mladostnika v stiski tekom delavnice je izjemno
pomembno, da se z njim pogovori. Tako pokaže, da je pogovor o doživljanju primeren in
sprejemljiv ter da se duševnih stisk ni potrebno sramovati. Vse to so pomembna sporočila
za mladostnika.
Izvajalec lahko pogovor izvede po koncu delavnice ali po potrebi tudi tekom delavnice, na
način, da eden od izvajalcev nadaljuje z izvedbo delavnice, drug pa se na samem (v drugem
prostoru) pogovori z mladostnikom v stiski. Namen pogovora z mladostnikom ni reševanje
njegovih težav, temveč prepoznava stiske in ustrezno ukrepanje, kar v prvi vrsti zajema ob-
veščanje svetovalnega delavca na šoli in nadaljnjo obravnavo mladostnika pri njem.
60
večji nabor tem in psiholoških vprašalnikov:
• subjektivno blagostanje (Kazalec blaginje WHO-5; WHO, 1998),
• simptomi depresivnosti (Lestvica depresivnosti CES-D; Radloff, 1977, in Vprašalnik
bolnikovega zdravja PHQ-9; Kroenke idr., 1999),
• simptomi anksioznosti (Lestvica anksioznosti STAI-X1; Spielberger idr., 1970),
• samomorilna ideacija in namen (Vprašalnik samomorilne ideacije PSI; Paykel idr.,
1974),
• občutek biti v breme in pomanjkanje pripadnosti (Vprašalnik medosebnih potreb INQ;
Van Orden idr., 2008),
• optimizem (Lestvica optimizma LOT-R; Scheier idr., 1994),
• dodatna vprašanja s področja duševnega zdravja, navad in življenjskih izkušenj (pre-
komerna raba tehnologije, alkohola in cigaret, medvrstniško nasilje, zgodovina po-
skusa samomora).
Prepoznava mladostnikov s težavami
v duševnem zdravju tekom delavnic
Mladostniki s povečanim tveganjem za težave v duševnem zdravju svojo stisko pogosto
izražajo na različne načine, neposredno ali posredno preko različnih vedenj. Posamezni
udeleženci lahko tekom delavnic jasno izrazijo stisko ali pa nanjo posumimo na podlagi
njihovega vedenja tekom delavnice.
V kolikor izvajalec delavnic prepozna mladostnika v stiski tekom delavnice je izjemno
pomembno, da se z njim pogovori. Tako pokaže, da je pogovor o doživljanju primeren in
sprejemljiv ter da se duševnih stisk ni potrebno sramovati. Vse to so pomembna sporočila
za mladostnika.
Izvajalec lahko pogovor izvede po koncu delavnice ali po potrebi tudi tekom delavnice, na
način, da eden od izvajalcev nadaljuje z izvedbo delavnice, drug pa se na samem (v drugem
prostoru) pogovori z mladostnikom v stiski. Namen pogovora z mladostnikom ni reševanje
njegovih težav, temveč prepoznava stiske in ustrezno ukrepanje, kar v prvi vrsti zajema ob-
veščanje svetovalnega delavca na šoli in nadaljnjo obravnavo mladostnika pri njem.
60
