Page 82 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 82
2; Kidd idr., 2006), pa tudi potencialni vir stresa in razočaranja. Družinski konflikti, ne
ustrezno ravnanje staršev in njihova nevključenost se povezujejo s povečanim tveganjem
za razvoj samomorilnega vedenja pri mladostnikih (Hooven idr., 2012). A vendar se med
vsemi socialnimi odnosi prav odnos s starši kaže kot najbolj dosleden varovalni dejavnik,
tudi v primerjavi z vrstniškimi odnosi in šolskim okoljem (Kidd idr., 2006).
Pretekle raziskave (Gould in Kramer, 2001) poudarjajo pomen izboljšanja učinkovitosti
preventivnih programov z vključevanjem celotne družine v tovrstne programe. Ob tem je
obdobje mladostništva prepoznano kot ključno za izobraževanje in opolnomočenje star-
šev, kar pomembno prispeva k zniževanju tveganja in vpliva na potek nadaljnjega razvoja
mladostnika (Hooven idr., 2012).
Izobraževanje staršev v okviru projekta A (se) štekaš?!? zajema kombinacijo predavanja
in informativnih zloženk, ki jih prejmejo. Izvajalci projekta starše izobražujejo o nasled-
njih vsebinah:
• splošne informacije o duševnem zdravju,
• vsebine o značilnostih obdobja mladostništva,
• osnovne informacije o samomorilnem vedenju,
• mite in resnice o samomorilnem vedenju,
• dejavniki tveganja za razvoj samomorilnega vedenja pri mladostnikih in varovalni de-
javniki,
• sprožilci in znaki samomorilnih stisk,
• možnosti preventivnega delovanja.
ZAKLJUČEK
Aktivnosti za vratarje sistema in starše pomembno prispevajo k celostni preventivi
samomorilnega vedenja. Vsebine, ki jih tovrstna izobraževanja v okviru projekta A
(se) štekaš?!? zajemajo, vključujejo tako informiranje o tematiki kot tudi razvijanje
veščin za prepoznavo in ustrezno ukrepanje v primeru stiske ali povečanega tvega
nja za samomor mladostnika. Občutek kompetentnosti na tem področju pomembno
zmanjšuje tudi strah pred tovrstnim ukrepanjem in posledično povečuje verjetnost,
da bodo vratarji sistema in starši v situacijah, ko bodo sumili na stisko mladostnika
tudi ustrezno ravnali.
80
ustrezno ravnanje staršev in njihova nevključenost se povezujejo s povečanim tveganjem
za razvoj samomorilnega vedenja pri mladostnikih (Hooven idr., 2012). A vendar se med
vsemi socialnimi odnosi prav odnos s starši kaže kot najbolj dosleden varovalni dejavnik,
tudi v primerjavi z vrstniškimi odnosi in šolskim okoljem (Kidd idr., 2006).
Pretekle raziskave (Gould in Kramer, 2001) poudarjajo pomen izboljšanja učinkovitosti
preventivnih programov z vključevanjem celotne družine v tovrstne programe. Ob tem je
obdobje mladostništva prepoznano kot ključno za izobraževanje in opolnomočenje star-
šev, kar pomembno prispeva k zniževanju tveganja in vpliva na potek nadaljnjega razvoja
mladostnika (Hooven idr., 2012).
Izobraževanje staršev v okviru projekta A (se) štekaš?!? zajema kombinacijo predavanja
in informativnih zloženk, ki jih prejmejo. Izvajalci projekta starše izobražujejo o nasled-
njih vsebinah:
• splošne informacije o duševnem zdravju,
• vsebine o značilnostih obdobja mladostništva,
• osnovne informacije o samomorilnem vedenju,
• mite in resnice o samomorilnem vedenju,
• dejavniki tveganja za razvoj samomorilnega vedenja pri mladostnikih in varovalni de-
javniki,
• sprožilci in znaki samomorilnih stisk,
• možnosti preventivnega delovanja.
ZAKLJUČEK
Aktivnosti za vratarje sistema in starše pomembno prispevajo k celostni preventivi
samomorilnega vedenja. Vsebine, ki jih tovrstna izobraževanja v okviru projekta A
(se) štekaš?!? zajemajo, vključujejo tako informiranje o tematiki kot tudi razvijanje
veščin za prepoznavo in ustrezno ukrepanje v primeru stiske ali povečanega tvega
nja za samomor mladostnika. Občutek kompetentnosti na tem področju pomembno
zmanjšuje tudi strah pred tovrstnim ukrepanjem in posledično povečuje verjetnost,
da bodo vratarji sistema in starši v situacijah, ko bodo sumili na stisko mladostnika
tudi ustrezno ravnali.
80
