Page 87 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 87
vedo, kaj želimo doseči); ter metode oz. tehnike dela za doseganje ciljev. Metode dela
so vnaprej določene, pri izvedbi pa se izvajalci prilagajajo dinamiki skupine (Wasserman
idr., 2012).
Aktivnosti v okviru projekta A (se) štekaš?!? niso psihoterapevtske narave, temveč gre
za kombinacijo psihoedukacije in interaktivnega učenja skozi lastno izkušnjo. Iz tega se
lahko udeleženci učijo drugačne interpretacije situacij in konstruktivnih vedenjskih vzor-
cev. Pomembno je, da skozi celoten cikel delavnic detabuiziramo pogovor o duševnem
zdravju in obravnavanih temah ter dajemo vzor, kako teme duševnih stisk nasloviti ciljni
publiki primerno (Wasserman idr., 2012, Wasserman idr., 2018, Wasserman idr., 2015, Carli
idr., 2012). Za vse to potrebujejo izvajalci splošne kompetence analize situacij, postavljanja
ciljev in (psihološkega) inteveniranja itd. (Podlesek, 2016, Zabukovec in Podlesek, 2010).
Poleg splošnih pa potrebujejo izvajalci tudi specifične kompetence.
Specifične kompetence: razumevanje
duševnega zdravja
Izvajalci projekta A (se) štekaš?!? morajo biti dodobra seznanjeni s splošnimi vsebinami o
duševnem zdravju in podrobnejšimi vsebinami, vezane na vsebine, obravnavane v projektu.
Izvajalci morajo podrobneje poznati tudi naslednje vsebine (Carli idr., 2012, Poštuvan idr.,
2020, Poštuvan, 2020):
• dejavniki stresa – kaj vse so lahko dejavniki stresa, pozitivni in negativni dejavniki in
njihovo individualno doživljanje,
• dejavniki tveganja in varovalni dejavniki za samomor – razumeti proces samomoril-
nega vedenja in kompleksen preplet dejavnikov tveganja ter varovalnih dejavnikov na
ravni posameznika, medosebnih odnosov, skupnosti in družbe,
• depresija – kaj je depresija, pojavnost, simptomi (misli, čustva, vedenje, telesni zna-
ki), vpliv na posameznika in njegovo okolico, obravnava, povezanost s samomorilnim
vedenjem,
• duševno zdravje – kaj je duševno zdravje in kako razumemo kontinuum od zdravja do
motenj, kaj vse vpliva na naše duševno zdravje, kako lahko sami izboljšamo svoje du-
ševno zdravje, katere so težave v duševnem zdravju,
• iskanje (strokovne) pomoči – poznavanje virov pomoči v primeru stiske in/ali težav
v duševnem zdravju, notranje in zunanje omejitve pri iskanju pomoči, usmerjanje posa-
meznika, ki potrebuje pomoč,
• modeli razlag samomorilnega vedenja – npr. poznavanje Joinerjeve medosebne teorije
samomorilnega vedenja,
85
so vnaprej določene, pri izvedbi pa se izvajalci prilagajajo dinamiki skupine (Wasserman
idr., 2012).
Aktivnosti v okviru projekta A (se) štekaš?!? niso psihoterapevtske narave, temveč gre
za kombinacijo psihoedukacije in interaktivnega učenja skozi lastno izkušnjo. Iz tega se
lahko udeleženci učijo drugačne interpretacije situacij in konstruktivnih vedenjskih vzor-
cev. Pomembno je, da skozi celoten cikel delavnic detabuiziramo pogovor o duševnem
zdravju in obravnavanih temah ter dajemo vzor, kako teme duševnih stisk nasloviti ciljni
publiki primerno (Wasserman idr., 2012, Wasserman idr., 2018, Wasserman idr., 2015, Carli
idr., 2012). Za vse to potrebujejo izvajalci splošne kompetence analize situacij, postavljanja
ciljev in (psihološkega) inteveniranja itd. (Podlesek, 2016, Zabukovec in Podlesek, 2010).
Poleg splošnih pa potrebujejo izvajalci tudi specifične kompetence.
Specifične kompetence: razumevanje
duševnega zdravja
Izvajalci projekta A (se) štekaš?!? morajo biti dodobra seznanjeni s splošnimi vsebinami o
duševnem zdravju in podrobnejšimi vsebinami, vezane na vsebine, obravnavane v projektu.
Izvajalci morajo podrobneje poznati tudi naslednje vsebine (Carli idr., 2012, Poštuvan idr.,
2020, Poštuvan, 2020):
• dejavniki stresa – kaj vse so lahko dejavniki stresa, pozitivni in negativni dejavniki in
njihovo individualno doživljanje,
• dejavniki tveganja in varovalni dejavniki za samomor – razumeti proces samomoril-
nega vedenja in kompleksen preplet dejavnikov tveganja ter varovalnih dejavnikov na
ravni posameznika, medosebnih odnosov, skupnosti in družbe,
• depresija – kaj je depresija, pojavnost, simptomi (misli, čustva, vedenje, telesni zna-
ki), vpliv na posameznika in njegovo okolico, obravnava, povezanost s samomorilnim
vedenjem,
• duševno zdravje – kaj je duševno zdravje in kako razumemo kontinuum od zdravja do
motenj, kaj vse vpliva na naše duševno zdravje, kako lahko sami izboljšamo svoje du-
ševno zdravje, katere so težave v duševnem zdravju,
• iskanje (strokovne) pomoči – poznavanje virov pomoči v primeru stiske in/ali težav
v duševnem zdravju, notranje in zunanje omejitve pri iskanju pomoči, usmerjanje posa-
meznika, ki potrebuje pomoč,
• modeli razlag samomorilnega vedenja – npr. poznavanje Joinerjeve medosebne teorije
samomorilnega vedenja,
85
