Page 233 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 233
Pouk na daljavo v drugostopenjskih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji
stavili pomanjkanje socialnih stikov, druženja in interakcije s sošolci. Pri tem
velja omeniti, da se je pouk na daljavo v tem obdobju odvijal med popolnim
zaprtjem države (t. i. lockdown). Lahko torej predpostavljamo, da so razmere
še dodatno okrepile potrebo dijakov po socializaciji z vrstniki, ki je bila one-
mogočena tudi zunaj šolskega okolja.
Drugo hipotezo – da so imeli dijaki in profesorji drugostopenjskih šol pri
pouku na daljavo težave z uporabo IKT-orodij – lahko le delno potrdimo. Ve-
čjih težav z IKT-orodij namreč ni bilo zaznati; mestoma izstopa težava z inter-
netno povezavo. Te ugotovitve se razlikujejo od izkušenj vzgojiteljev, učite-
ljev in staršev vrtčevskih ter osnovnošolskih otrok, kjer so bile težave z IKT
bolj občutene (Bogatec, Brezigar in Mezgec 2021).
Tretjo hipotezo – da je za dijake in profesorje drugostopenjskih šol pouk
na daljavo predstavljal negativno izkušnjo – spet lahko potrdimo le delno.
Profesorji in dijaki se v veliki meri strinjajo, da je pouk na daljavo lepa izkušnja,
ampak le v specifičnih primerih in izrednih situacijah.
Namesto sklepa
Zaprtje šol zaradi pandemije bolezni covid-19 predstavlja prelomnico v zgo-
dovini izobraževanja na svetovni ravni (Kepic Mohar in Kovač 2021). Podobno
kot zdravstveni sistemi niso bili pripravljeni za obvladovanje tako velikega
obsega dela, deloma tudi zaradi svoje podhranjenosti, tako tudi šolski sistem
ni bil pripravljen na prehod na izobraževanje na daljavo: niti z normativnega,
niti s tehničnega (oprema), niti z izvedbenega vidika.
Šolanje na daljavo je bil glavni odziv na pandemsko stanje tudi v drugem
letu pandemije, ker lahko zagotovi določeno kontinuiteto v izobraževanju, in
to kljub temu, da so prve izkušnje pokazale določena tveganja, kot sta upad
motivacije pri učencih in povečanje neenakosti (Fondazione Agnelli 2021).
Ob upoštevanju pospešenega prodora spletnih storitev in nagle vpeljave
digitalnih tehnologij, tudi na področju učenja in poučevanja, se postavlja
vprašanje, kaj ohraniti v prihodnje, ko bo izrednih razmer konec. Katere
oblike pouka in kateri pripomočki bodo postali del profesorjeve rutine? Po-
datki kažejo, da opremljenost z IKT pri dijakih drugostopenjskih šol ne pred-
stavlja večjih težav. Profesorji tudi omenjajo, da so pripravili veliko digitalnih
gradiv. Glede na to, da slovenske šole v Italiji pesti problem pomanjkanja
primernih učbenikov v slovenščini, ki bi pokrivali vsebine, predvidene v ita-
lijanskih ministrskih programih (Brezigar 2020b), imajo ta gradiva dodano
vrednost. Smiselno bi bilo razmisliti, kako jih zbrati in urediti, da bi bila v di-
gitalni obliki na voljo na namenskih platformah, ki so nastale v zadnjih letih,
kot npr. https://digitalnasola.it/ in platforma smejse.it, ki sta nastali kot zbi-
233
stavili pomanjkanje socialnih stikov, druženja in interakcije s sošolci. Pri tem
velja omeniti, da se je pouk na daljavo v tem obdobju odvijal med popolnim
zaprtjem države (t. i. lockdown). Lahko torej predpostavljamo, da so razmere
še dodatno okrepile potrebo dijakov po socializaciji z vrstniki, ki je bila one-
mogočena tudi zunaj šolskega okolja.
Drugo hipotezo – da so imeli dijaki in profesorji drugostopenjskih šol pri
pouku na daljavo težave z uporabo IKT-orodij – lahko le delno potrdimo. Ve-
čjih težav z IKT-orodij namreč ni bilo zaznati; mestoma izstopa težava z inter-
netno povezavo. Te ugotovitve se razlikujejo od izkušenj vzgojiteljev, učite-
ljev in staršev vrtčevskih ter osnovnošolskih otrok, kjer so bile težave z IKT
bolj občutene (Bogatec, Brezigar in Mezgec 2021).
Tretjo hipotezo – da je za dijake in profesorje drugostopenjskih šol pouk
na daljavo predstavljal negativno izkušnjo – spet lahko potrdimo le delno.
Profesorji in dijaki se v veliki meri strinjajo, da je pouk na daljavo lepa izkušnja,
ampak le v specifičnih primerih in izrednih situacijah.
Namesto sklepa
Zaprtje šol zaradi pandemije bolezni covid-19 predstavlja prelomnico v zgo-
dovini izobraževanja na svetovni ravni (Kepic Mohar in Kovač 2021). Podobno
kot zdravstveni sistemi niso bili pripravljeni za obvladovanje tako velikega
obsega dela, deloma tudi zaradi svoje podhranjenosti, tako tudi šolski sistem
ni bil pripravljen na prehod na izobraževanje na daljavo: niti z normativnega,
niti s tehničnega (oprema), niti z izvedbenega vidika.
Šolanje na daljavo je bil glavni odziv na pandemsko stanje tudi v drugem
letu pandemije, ker lahko zagotovi določeno kontinuiteto v izobraževanju, in
to kljub temu, da so prve izkušnje pokazale določena tveganja, kot sta upad
motivacije pri učencih in povečanje neenakosti (Fondazione Agnelli 2021).
Ob upoštevanju pospešenega prodora spletnih storitev in nagle vpeljave
digitalnih tehnologij, tudi na področju učenja in poučevanja, se postavlja
vprašanje, kaj ohraniti v prihodnje, ko bo izrednih razmer konec. Katere
oblike pouka in kateri pripomočki bodo postali del profesorjeve rutine? Po-
datki kažejo, da opremljenost z IKT pri dijakih drugostopenjskih šol ne pred-
stavlja večjih težav. Profesorji tudi omenjajo, da so pripravili veliko digitalnih
gradiv. Glede na to, da slovenske šole v Italiji pesti problem pomanjkanja
primernih učbenikov v slovenščini, ki bi pokrivali vsebine, predvidene v ita-
lijanskih ministrskih programih (Brezigar 2020b), imajo ta gradiva dodano
vrednost. Smiselno bi bilo razmisliti, kako jih zbrati in urediti, da bi bila v di-
gitalni obliki na voljo na namenskih platformah, ki so nastale v zadnjih letih,
kot npr. https://digitalnasola.it/ in platforma smejse.it, ki sta nastali kot zbi-
233
