Page 229 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 229
Pouk na daljavo v drugostopenjskih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji
Preglednica 14 Povprečna stopnja strinjanja dijakov s trditvami o uvajanju
pouka na daljavo
Trditve N σM
Nalog je v času pouka na daljavo preveč , ,
Pouk na daljavo je lepa izkušnja, ampak le v specifičnih primerih , ,
in izrednih situacijah
Šola pri izvajanju pouka na daljavo upošteva tudi predloge dijakov , ,
Pouk na daljavo krepi sodelovanje med sošolci , ,
Pouk na daljavo bi lahko postal ena izmed rednih oblik izobraževanja , ,
Opombe 1 – sploh se ne strinjam, 5 – se popolnoma strinjam.
nikakor ni uspelo prenesti v virtualni svet. Nekateri dijaki izpostavljajo tudi
pomanjkljivo koordinacijo dela med profesorji (tudi v opombah pri drugih
vprašanjih) in neprilagojenost didaktičnih pristopov za poučevanje na da-
ljavo. Celovit pregled odgovorov na to vprašanje napeljuje tudi na misel, da
so bile izkušnje v različnih razredih/šolah raznolike, saj nekateri izpostavljajo,
da učenje temelji na nalogah (in pomanjkanju razlag), medtem ko je iz dru-
gih odgovorov razvidno, da so preživeli ogromno časa pred računalnikom,
ko so (očitno) poslušali razlage profesorjev.
Tudi pri zadnjem odprtem vprašanju, Ali bi rad dodal kakršnokoli opombo,
pripombo, namig ali predlog?, so se dijaki dotikali podobnih tem in izposta-
vljali predvsem potrebo po »manj« dela na računalniku, manj nalog, manj
časa pred ekranom, manj ur pouka prek spleta. Izpostavljali so tudi, naj bo
pouk na daljavo zgolj izjema za posebne okoliščine.
Izkušnja profesorjev in dijakov: primerjava
Nekatera vprašanja o pouku na daljavo so bila profesorjem in dijakom skupna,
kar nam omogoča, da primerjamo odgovore teh dveh populacij. Primerjava
stališč do učinkovitosti uporabljenih oblik pouka v digitalnem okolju kaže,
da so o učinkovitosti spletnega srečanja v živo in telefonskega pogovora
bolj prepričani profesorji kot dijaki. Ocene učinkovitosti registriranih video-
in zvočnih posnetkov, izrecno pripravljenega gradiva in preverjanja znanja
preko spleta pa se bistveno ne razlikujejo (preglednica 15).
Iz primerjave obsega težav z nekaterimi vidiki izvajanja pouka na daljavo
izhaja podatek, da je dostop do IKT-orodja pri dijakih v večji meri kot dijakom
ustvarjal preglavice profesorjem. Tako eni kot drugi so z internetno povezavo
imeli isti obseg težav, skoraj brez težav pa so uporabljali IKT-orodje in učne
platforme (preglednica 16).
229
Preglednica 14 Povprečna stopnja strinjanja dijakov s trditvami o uvajanju
pouka na daljavo
Trditve N σM
Nalog je v času pouka na daljavo preveč , ,
Pouk na daljavo je lepa izkušnja, ampak le v specifičnih primerih , ,
in izrednih situacijah
Šola pri izvajanju pouka na daljavo upošteva tudi predloge dijakov , ,
Pouk na daljavo krepi sodelovanje med sošolci , ,
Pouk na daljavo bi lahko postal ena izmed rednih oblik izobraževanja , ,
Opombe 1 – sploh se ne strinjam, 5 – se popolnoma strinjam.
nikakor ni uspelo prenesti v virtualni svet. Nekateri dijaki izpostavljajo tudi
pomanjkljivo koordinacijo dela med profesorji (tudi v opombah pri drugih
vprašanjih) in neprilagojenost didaktičnih pristopov za poučevanje na da-
ljavo. Celovit pregled odgovorov na to vprašanje napeljuje tudi na misel, da
so bile izkušnje v različnih razredih/šolah raznolike, saj nekateri izpostavljajo,
da učenje temelji na nalogah (in pomanjkanju razlag), medtem ko je iz dru-
gih odgovorov razvidno, da so preživeli ogromno časa pred računalnikom,
ko so (očitno) poslušali razlage profesorjev.
Tudi pri zadnjem odprtem vprašanju, Ali bi rad dodal kakršnokoli opombo,
pripombo, namig ali predlog?, so se dijaki dotikali podobnih tem in izposta-
vljali predvsem potrebo po »manj« dela na računalniku, manj nalog, manj
časa pred ekranom, manj ur pouka prek spleta. Izpostavljali so tudi, naj bo
pouk na daljavo zgolj izjema za posebne okoliščine.
Izkušnja profesorjev in dijakov: primerjava
Nekatera vprašanja o pouku na daljavo so bila profesorjem in dijakom skupna,
kar nam omogoča, da primerjamo odgovore teh dveh populacij. Primerjava
stališč do učinkovitosti uporabljenih oblik pouka v digitalnem okolju kaže,
da so o učinkovitosti spletnega srečanja v živo in telefonskega pogovora
bolj prepričani profesorji kot dijaki. Ocene učinkovitosti registriranih video-
in zvočnih posnetkov, izrecno pripravljenega gradiva in preverjanja znanja
preko spleta pa se bistveno ne razlikujejo (preglednica 15).
Iz primerjave obsega težav z nekaterimi vidiki izvajanja pouka na daljavo
izhaja podatek, da je dostop do IKT-orodja pri dijakih v večji meri kot dijakom
ustvarjal preglavice profesorjem. Tako eni kot drugi so z internetno povezavo
imeli isti obseg težav, skoraj brez težav pa so uporabljali IKT-orodje in učne
platforme (preglednica 16).
229
