Page 231 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 231
Pouk na daljavo v drugostopenjskih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji
možnost, da bi postal ena izmed rednih oblik izobraževanja. Mnenja o pove-
čani odgovornosti dijakov pri delu za šolo so tako pri profesorjih kot dijakih
zelo raznolika, medtem ko večina tako enih kot drugih ne verjame, da pouk
na daljavo krepi sodelovanje med sošolci.
Razprava
Opravljena analiza nam ob upoštevanju opomb, ki so jih intervjuvanci do-
pisali k odgovorom, ponuja razčlenjeno sliko o tem, kako so dijaki in profe-
sorji doživljali pouk na daljavo. V nadaljevanju bomo izpostavili nekaj ključ-
nih spoznanj, ki izhajajo iz opravljene analize zaprtih in odprtih vprašanj.
Razen nekaterih, ki sta jim internetna povezava in tiskanje učnega gradiva
povzročala hude preglavice, se večina dijakov kar dobro znajde pri uporabi
digitalnih učnih orodij in se glede razpoložljivosti elektronskih naprav veči-
noma ne pritožuje. Tu lahko opazimo razliko z učenci na nižjih stopnjah šola-
nja, kjer je (ne)opremljenost z IKT pomenila pomemben omejitveni dejavnik
za izvajanje pouka – tako pri učencih kot pri učiteljih (Bogatec, Brezigar in
Mezgec 2021; Brezigar 2020a).
Izvajanje pouka na digitalnih platformah ustreza marsikomu, čeprav neka-
teri opozarjajo na upadanje pozornosti pred ekranom in da postaja takšen
način pouka utrujajoč. Nekateri dijaki menijo, da je »pri določenih predme-
tih [. . .] učenje na daljavo celo bolj učinkovito«, in upajo, »da bi Google Clas-
sroom uporabljali tudi v šoli«. Če to ugotovitev nekako povežemo s pomanj-
kanjem socialnih stikov, ki so ga doživljali dijaki med poukom na daljavo, po-
tem se zdi, da bi bilo v prihodnje smiselno razmišljati o pouku v živo, ki bi bil
v večji meri podprt s tehnološkimi orodji in platformami. To zamisel podpira
tudi mnenje anketiranih, da poslano učno gradivo, registrirani videoposnetki
in spletna srečanja v živo pozitivno učinkujejo na procese izobraževanja. An-
ketiranci pa izražajo večje pomisleke o verodostojnosti spletnega preverja-
nja ter rabi zvočnih posnetkov in telefonskih pogovorov. Prav tako nekateri
svarijo pred posploševanji po načelu »en pristop, ki bi bil primeren za vse«.
Eden izmed anketirancev je npr. navedel, da se »učinkovitost določene me-
tode [. . .] med različnimi predmeti razlikuje«, drugi pa: »Učenje na daljavo je
različno od navadnega v razredu. Zato mora biti tudi način učenja različen.«
S tem opozarjajo, da so predmeti med seboj različni in je nekatere vsebine
preprosteje posredovati po spletu kot druge.
Dobršen del anketiranih dijakov med negativne učinke pouka na daljavo
uvršča v prvi vrsti upad motiviranosti za učenje, ki je verjetno zelo tesno po-
vezan s pomanjkanjem socialnih stikov. Šolsko okolje oziroma medosebni
odnosi in zlasti odnosi s sošolci spodbujajo ter krepijo motivacijo za učenje,
231
možnost, da bi postal ena izmed rednih oblik izobraževanja. Mnenja o pove-
čani odgovornosti dijakov pri delu za šolo so tako pri profesorjih kot dijakih
zelo raznolika, medtem ko večina tako enih kot drugih ne verjame, da pouk
na daljavo krepi sodelovanje med sošolci.
Razprava
Opravljena analiza nam ob upoštevanju opomb, ki so jih intervjuvanci do-
pisali k odgovorom, ponuja razčlenjeno sliko o tem, kako so dijaki in profe-
sorji doživljali pouk na daljavo. V nadaljevanju bomo izpostavili nekaj ključ-
nih spoznanj, ki izhajajo iz opravljene analize zaprtih in odprtih vprašanj.
Razen nekaterih, ki sta jim internetna povezava in tiskanje učnega gradiva
povzročala hude preglavice, se večina dijakov kar dobro znajde pri uporabi
digitalnih učnih orodij in se glede razpoložljivosti elektronskih naprav veči-
noma ne pritožuje. Tu lahko opazimo razliko z učenci na nižjih stopnjah šola-
nja, kjer je (ne)opremljenost z IKT pomenila pomemben omejitveni dejavnik
za izvajanje pouka – tako pri učencih kot pri učiteljih (Bogatec, Brezigar in
Mezgec 2021; Brezigar 2020a).
Izvajanje pouka na digitalnih platformah ustreza marsikomu, čeprav neka-
teri opozarjajo na upadanje pozornosti pred ekranom in da postaja takšen
način pouka utrujajoč. Nekateri dijaki menijo, da je »pri določenih predme-
tih [. . .] učenje na daljavo celo bolj učinkovito«, in upajo, »da bi Google Clas-
sroom uporabljali tudi v šoli«. Če to ugotovitev nekako povežemo s pomanj-
kanjem socialnih stikov, ki so ga doživljali dijaki med poukom na daljavo, po-
tem se zdi, da bi bilo v prihodnje smiselno razmišljati o pouku v živo, ki bi bil
v večji meri podprt s tehnološkimi orodji in platformami. To zamisel podpira
tudi mnenje anketiranih, da poslano učno gradivo, registrirani videoposnetki
in spletna srečanja v živo pozitivno učinkujejo na procese izobraževanja. An-
ketiranci pa izražajo večje pomisleke o verodostojnosti spletnega preverja-
nja ter rabi zvočnih posnetkov in telefonskih pogovorov. Prav tako nekateri
svarijo pred posploševanji po načelu »en pristop, ki bi bil primeren za vse«.
Eden izmed anketirancev je npr. navedel, da se »učinkovitost določene me-
tode [. . .] med različnimi predmeti razlikuje«, drugi pa: »Učenje na daljavo je
različno od navadnega v razredu. Zato mora biti tudi način učenja različen.«
S tem opozarjajo, da so predmeti med seboj različni in je nekatere vsebine
preprosteje posredovati po spletu kot druge.
Dobršen del anketiranih dijakov med negativne učinke pouka na daljavo
uvršča v prvi vrsti upad motiviranosti za učenje, ki je verjetno zelo tesno po-
vezan s pomanjkanjem socialnih stikov. Šolsko okolje oziroma medosebni
odnosi in zlasti odnosi s sošolci spodbujajo ter krepijo motivacijo za učenje,
231
