Page 228 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 228
ina Bogatec, Sara Brezigar in Maja Mezgec
Pogledi in mnenja dijakov o pouku na daljavo
S prvim sklopom trditev, na katerega so dijaki odgovarjali s pomočjo Liker-
tove petstopenjske lestvice stališč, smo zbrali njihove občutke ob spremlja-
nju učnih dejavnosti na daljavo (preglednica 13). Povprečne stopnje strinjanja
kažejo, da so pouk na daljavo doživljali precej različno. Med njimi je sicer ne-
kaj več takih, ki so občutili pritisk časovne preobremenjenosti (3,5) in preveli-
kih pričakovanj s strani šole (3,4), medtem ko so bolj raznolika njihova stališča
do pridobivanja zadostnega znanja (2,8), ocenjevanja le-tega (3,1), povečane
odgovornosti (3,0) in zadovoljstva z načinom izvajanja pouka na daljavo (2,9).
Z drugim sklopom trditev smo ugotavljali splošen pogled dijakov na uvaja-
nje pouka na daljavo (preglednica 14). Velika večina vprašanih potrjuje, da je
nalog preveč (4,1). S trditvijo, da je pouk na daljavo lepa izkušnja, ampak mo-
žna le v izrednih situacijah, soglaša nekaj manj dijakov (3,4). Izrazitejše razlike
v stališčih se kažejo pri trditvi, da šola pri izvajanju pouka na daljavo upošteva
tudi predloge dijakov (3,0). Vprašani večinoma menijo, da pouk na daljavo ne
krepi sodelovanja med sošolci (2,5), in nasprotujejo možnosti, da bi ta pouk
postal ena izmed rednih oblik izobraževanja (2,4).
Na odprto vprašanje Kaj bi potreboval, da bi lahko bil v teh izrednih razmerah
kar se da uspešen pri pouku na daljavo? Kaj si do zdaj pogrešal? se je odzvalo
97 anketiranih, kar kaže na neko željo, da bi bile njihove potrebe slišane.
Dijaki se v svojih odgovorih dotikajo nekaterih že izpostavljenih dilem – npr.
prevelike obremenjenosti, utrujenosti, občasnih tehničnih težav z internetno
povezavo. Predvsem pa izstopa številčnost odgovorov, ki navajajo pomanj-
kanje fizičnih stikov s sošolci in profesorji, druženje s sošolci in družabnost pa
tudi razlage (profesorjev) v živo in interakcijo (s profesorji in sošolci). Ta soci-
alni vidik pouka je pri pouku na daljavo predstavljal največji manko, ki ga je
generacija drugostopenjskih srednješolcev očitno zelo močno začutila, in na
osnovi pripomb dijakov lahko sklepamo, da profesorjem tega vidika šolanja
Preglednica 13 Povprečna stopnja strinjanja dijakov s trditvami o spremljanju
pouka na daljavo
Trditve Nσ M
Pri pouku na daljavo mi učenje vzame zelo veliko časa , ,
Šola v zvezi z učenjem na daljavo preveč pričakuje od mene , ,
Skrbi me ocenjevanje znanja , ,
V tem obdobju sem postal bolj odgovoren pri delu za šolo , ,
S takšnim načinom pouka na daljavo sem zadovoljen , ,
Skrbi me, da z učenjem na daljavo ne bom dobil zadostnega znanja , ,
Opombe 1 – sploh se ne strinjam, 5 – se popolnoma strinjam.
228
Pogledi in mnenja dijakov o pouku na daljavo
S prvim sklopom trditev, na katerega so dijaki odgovarjali s pomočjo Liker-
tove petstopenjske lestvice stališč, smo zbrali njihove občutke ob spremlja-
nju učnih dejavnosti na daljavo (preglednica 13). Povprečne stopnje strinjanja
kažejo, da so pouk na daljavo doživljali precej različno. Med njimi je sicer ne-
kaj več takih, ki so občutili pritisk časovne preobremenjenosti (3,5) in preveli-
kih pričakovanj s strani šole (3,4), medtem ko so bolj raznolika njihova stališča
do pridobivanja zadostnega znanja (2,8), ocenjevanja le-tega (3,1), povečane
odgovornosti (3,0) in zadovoljstva z načinom izvajanja pouka na daljavo (2,9).
Z drugim sklopom trditev smo ugotavljali splošen pogled dijakov na uvaja-
nje pouka na daljavo (preglednica 14). Velika večina vprašanih potrjuje, da je
nalog preveč (4,1). S trditvijo, da je pouk na daljavo lepa izkušnja, ampak mo-
žna le v izrednih situacijah, soglaša nekaj manj dijakov (3,4). Izrazitejše razlike
v stališčih se kažejo pri trditvi, da šola pri izvajanju pouka na daljavo upošteva
tudi predloge dijakov (3,0). Vprašani večinoma menijo, da pouk na daljavo ne
krepi sodelovanja med sošolci (2,5), in nasprotujejo možnosti, da bi ta pouk
postal ena izmed rednih oblik izobraževanja (2,4).
Na odprto vprašanje Kaj bi potreboval, da bi lahko bil v teh izrednih razmerah
kar se da uspešen pri pouku na daljavo? Kaj si do zdaj pogrešal? se je odzvalo
97 anketiranih, kar kaže na neko željo, da bi bile njihove potrebe slišane.
Dijaki se v svojih odgovorih dotikajo nekaterih že izpostavljenih dilem – npr.
prevelike obremenjenosti, utrujenosti, občasnih tehničnih težav z internetno
povezavo. Predvsem pa izstopa številčnost odgovorov, ki navajajo pomanj-
kanje fizičnih stikov s sošolci in profesorji, druženje s sošolci in družabnost pa
tudi razlage (profesorjev) v živo in interakcijo (s profesorji in sošolci). Ta soci-
alni vidik pouka je pri pouku na daljavo predstavljal največji manko, ki ga je
generacija drugostopenjskih srednješolcev očitno zelo močno začutila, in na
osnovi pripomb dijakov lahko sklepamo, da profesorjem tega vidika šolanja
Preglednica 13 Povprečna stopnja strinjanja dijakov s trditvami o spremljanju
pouka na daljavo
Trditve Nσ M
Pri pouku na daljavo mi učenje vzame zelo veliko časa , ,
Šola v zvezi z učenjem na daljavo preveč pričakuje od mene , ,
Skrbi me ocenjevanje znanja , ,
V tem obdobju sem postal bolj odgovoren pri delu za šolo , ,
S takšnim načinom pouka na daljavo sem zadovoljen , ,
Skrbi me, da z učenjem na daljavo ne bom dobil zadostnega znanja , ,
Opombe 1 – sploh se ne strinjam, 5 – se popolnoma strinjam.
228
