Page 58 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 58
ena Smrtnik Vitulić idr.
Uvod
V prispevku predstavljamo pomen umetniških izkušenj v vzgojno-izobraže-
valnem procesu v vrtcu, osnovni in srednji šoli. Skozi umetniške izkušnje, ki
smo jih udejanjali v okviru projekta z naslovom Razvijanje sporazumeval-
nih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM), smo spodbujali razvoj
sporazumevalnih zmožnosti in drugih področij delovanja otrok ter mlado-
stnikov in ostalih udeležencev procesa, tj. učiteljev, vzgojiteljev ter umetni-
kov. Otroci in mladostniki so sodelovali pri različnih umetnostnih vsebinah,
ki so jih načrtovali in izvajali umetniki in kulturne ustanove skupaj s pedago-
škimi delavci v času rednih, izbirnih in drugih dejavnosti.
V nadaljevanju predstavljamo temeljna izhodišča in strokovne podlage
kulturno-umetnostne vzgoje v povezavi s predstavitvijo projekta SKUM.
Kulturno-umetnostna vzgoja
Zavedanje pomena umetnostne vzgoje izpostavlja vrsta avtorjev in medna-
rodnih strategij za razvoj kulturne ter izobraževalne politike (Bamford 2009;
McCarthy idr. 2004; UNESCO 2006; 2010). Med njimi strokovne podlage do-
kumenta »The Seoul Agenda: Goals for the Development of Arts Education«
(UNESCO 2010, 10) opredeljujejo potrebo po »uresničevanju celotnega po-
tenciala visokokakovostne umetnostne vzgoje za doseganje pomembnih so-
cialnih in kulturnih ciljev ter nenazadnje v korist otrokom, mladostnikom in
osebam, vključenim v vseživljenjsko učenje«. Vendar se kljub danim pod-
lagam in priporočilom soočamo s pomanjkljivim udejanjanem umetnostne
vzgoje v praksi, saj prihaja do vrzeli med »uvidom, mnenji in ambicijami uči-
teljev umetnostne vzgoje na eni strani ter politike in javnosti v njihovi državi
na drugi strani« (Ijdens in Wagner 2018, 170).
Problematika vključevanja umetnostnih vsebin v vzgojno-izobraževalni
proces je izrazita zlasti v začetnem osnovnošolskem obdobju, saj razrednim
učiteljem poučevanje umetnostnih predmetov predstavlja velik izziv, ki se
mu zaradi slabše strokovne in didaktične usposobljenosti pogosto izognejo
(Bamford 2009; Kulturno-umetnostna vzgoja v šolah po Evropi 2010; Pangr-
čič 2006). Podobno kot slovenski razredni učitelji, ki imajo na tem področju
težave (Pangrčič 2006), so tudi učitelji iz 78 držav, ki so poučevali umetno-
stne predmete v osnovni in srednji šoli, poročali, da so za to poučevanje
premalo usposobljeni in bi se zanj morali dodatno formalno in neformalno
izobraziti (Ijdens, Bolden in Wagner 2018). Težave pri spoznavanju kulturno-
umetnostnih vsebin se kažejo tudi pri slovenskih študentih razrednega po-
uka, ki med študijem sicer spoznavajo didaktične vsebine, povezane z različ-
nimi umetniškimi praksami, vendar nimajo dovolj možnosti za samostojno
58
Uvod
V prispevku predstavljamo pomen umetniških izkušenj v vzgojno-izobraže-
valnem procesu v vrtcu, osnovni in srednji šoli. Skozi umetniške izkušnje, ki
smo jih udejanjali v okviru projekta z naslovom Razvijanje sporazumeval-
nih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM), smo spodbujali razvoj
sporazumevalnih zmožnosti in drugih področij delovanja otrok ter mlado-
stnikov in ostalih udeležencev procesa, tj. učiteljev, vzgojiteljev ter umetni-
kov. Otroci in mladostniki so sodelovali pri različnih umetnostnih vsebinah,
ki so jih načrtovali in izvajali umetniki in kulturne ustanove skupaj s pedago-
škimi delavci v času rednih, izbirnih in drugih dejavnosti.
V nadaljevanju predstavljamo temeljna izhodišča in strokovne podlage
kulturno-umetnostne vzgoje v povezavi s predstavitvijo projekta SKUM.
Kulturno-umetnostna vzgoja
Zavedanje pomena umetnostne vzgoje izpostavlja vrsta avtorjev in medna-
rodnih strategij za razvoj kulturne ter izobraževalne politike (Bamford 2009;
McCarthy idr. 2004; UNESCO 2006; 2010). Med njimi strokovne podlage do-
kumenta »The Seoul Agenda: Goals for the Development of Arts Education«
(UNESCO 2010, 10) opredeljujejo potrebo po »uresničevanju celotnega po-
tenciala visokokakovostne umetnostne vzgoje za doseganje pomembnih so-
cialnih in kulturnih ciljev ter nenazadnje v korist otrokom, mladostnikom in
osebam, vključenim v vseživljenjsko učenje«. Vendar se kljub danim pod-
lagam in priporočilom soočamo s pomanjkljivim udejanjanem umetnostne
vzgoje v praksi, saj prihaja do vrzeli med »uvidom, mnenji in ambicijami uči-
teljev umetnostne vzgoje na eni strani ter politike in javnosti v njihovi državi
na drugi strani« (Ijdens in Wagner 2018, 170).
Problematika vključevanja umetnostnih vsebin v vzgojno-izobraževalni
proces je izrazita zlasti v začetnem osnovnošolskem obdobju, saj razrednim
učiteljem poučevanje umetnostnih predmetov predstavlja velik izziv, ki se
mu zaradi slabše strokovne in didaktične usposobljenosti pogosto izognejo
(Bamford 2009; Kulturno-umetnostna vzgoja v šolah po Evropi 2010; Pangr-
čič 2006). Podobno kot slovenski razredni učitelji, ki imajo na tem področju
težave (Pangrčič 2006), so tudi učitelji iz 78 držav, ki so poučevali umetno-
stne predmete v osnovni in srednji šoli, poročali, da so za to poučevanje
premalo usposobljeni in bi se zanj morali dodatno formalno in neformalno
izobraziti (Ijdens, Bolden in Wagner 2018). Težave pri spoznavanju kulturno-
umetnostnih vsebin se kažejo tudi pri slovenskih študentih razrednega po-
uka, ki med študijem sicer spoznavajo didaktične vsebine, povezane z različ-
nimi umetniškimi praksami, vendar nimajo dovolj možnosti za samostojno
58
