Page 59 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 59
Pomen umetniških izkušenj v vzgojno-izobraževalnem procesu
raziskovanje različnih umetniških področij in odločanje o tem, katere umetni-
ške vsebine vključiti v vzgojno-izobraževalno delo in na kakšen način. Posle-
dično študenti dajejo prednost neumetnostnim predmetom in jih ocenjujejo
kot pomembnejše od umetnostnih (Kulturno-umetnostna vzgoja v šolah po
Evropi 2010). Raziskave (Cergol 2003) tudi kažejo, da uporaba neustreznih pri-
stopov pri poučevanju umetnostnih predmetov lahko vpliva na oblikovanje
negativnega odnosa učencev in dijakov do umetnostnih predmetov.
Kulturno-umetnostna vzgoja in medpredmetni pristop
Vključevanje kulturno-umetnostnih vsebin pri delu z otroki/mladostniki na
šolah poteka z dvema temeljnima pristopoma (UNESCO 2006): (1) s pouče-
vanjem umetnosti znotraj posameznih umetnostnih šolskih predmetov, ki
omogoča seznanjanje z različnimi umetniškimi vsebinami, razvijanje ume-
tniških sposobnosti in povečano občutljivost za umetnost ter njeno spo-
štovanje; (2) z »uporabo« umetnosti kot metode poučevanja, ki omogoča
vključevanje umetnosti in kulture v posamezne neumetnostne učne pred-
mete. Prvi pristop temelji na vzgoji v umetnosti (angl. education in the arts),
s katerim učence/dijake poučujemo določenih veščin, načinov razmišlja-
nja in znanj o posamezni obliki umetnosti, npr. likovni, glasbeni, plesni in
dramski umetnosti (Bamford 2009). Pri tem je zelo pomembno tudi uči-
teljevo in otrokovo/mladostnikovo povezovanje z različnimi umetniki ter
kulturno-umetnostnimi ustanovami, ki jim omogočajo avtentične umetni-
ške izkušnje (Kroflič 2019). Drugi pristop temelji na vzgoji skozi umetnost
(angl. education through the arts) – integraciji umetnosti v učni proces, kjer
poučevanje/učenje učencev/dijakov poteka preko umetniške izkušnje, npr.
poučevanje slovenskega jezika preko metode ustvarjalnega giba, ki izhaja iz
plesne umetnosti (Bamford 2009). Izpostavljen je medpredmetni vzgojno-
izobraževalni pristop skozi horizontalno in vertikalno povezovanje znanj,
spretnosti in učnih vsebin (Sicherl Kafol 2007).
Pomembno je torej, da različna predmetna področja povezujemo z ume-
tnostnimi. Integracija umetnosti v pedagoški proces ne omogoča le pridobi-
vanja informacij o določenih vsebinah s področij umetnosti, temveč njihovo
uporabo v novih kontekstih. S tem otroci/mladostniki lahko razvijajo sposob-
nosti opazovanja, načrtovanja, predvidevanja, eksperimentiranja, sodelova-
nja idr., ki so pomembne za vseživljenjsko učenje (Burdette 2011).
Učinki kulturno-umetnostne vzgoje na različna področja razvoja
Kulturno-umetnostna vzgoja spodbuja celosten razvoj (Sicherl Kafol 2001).
Pozitivne učinke vključevanja umetnosti v šolski kurikulum ugotavljajo iz-
59
raziskovanje različnih umetniških področij in odločanje o tem, katere umetni-
ške vsebine vključiti v vzgojno-izobraževalno delo in na kakšen način. Posle-
dično študenti dajejo prednost neumetnostnim predmetom in jih ocenjujejo
kot pomembnejše od umetnostnih (Kulturno-umetnostna vzgoja v šolah po
Evropi 2010). Raziskave (Cergol 2003) tudi kažejo, da uporaba neustreznih pri-
stopov pri poučevanju umetnostnih predmetov lahko vpliva na oblikovanje
negativnega odnosa učencev in dijakov do umetnostnih predmetov.
Kulturno-umetnostna vzgoja in medpredmetni pristop
Vključevanje kulturno-umetnostnih vsebin pri delu z otroki/mladostniki na
šolah poteka z dvema temeljnima pristopoma (UNESCO 2006): (1) s pouče-
vanjem umetnosti znotraj posameznih umetnostnih šolskih predmetov, ki
omogoča seznanjanje z različnimi umetniškimi vsebinami, razvijanje ume-
tniških sposobnosti in povečano občutljivost za umetnost ter njeno spo-
štovanje; (2) z »uporabo« umetnosti kot metode poučevanja, ki omogoča
vključevanje umetnosti in kulture v posamezne neumetnostne učne pred-
mete. Prvi pristop temelji na vzgoji v umetnosti (angl. education in the arts),
s katerim učence/dijake poučujemo določenih veščin, načinov razmišlja-
nja in znanj o posamezni obliki umetnosti, npr. likovni, glasbeni, plesni in
dramski umetnosti (Bamford 2009). Pri tem je zelo pomembno tudi uči-
teljevo in otrokovo/mladostnikovo povezovanje z različnimi umetniki ter
kulturno-umetnostnimi ustanovami, ki jim omogočajo avtentične umetni-
ške izkušnje (Kroflič 2019). Drugi pristop temelji na vzgoji skozi umetnost
(angl. education through the arts) – integraciji umetnosti v učni proces, kjer
poučevanje/učenje učencev/dijakov poteka preko umetniške izkušnje, npr.
poučevanje slovenskega jezika preko metode ustvarjalnega giba, ki izhaja iz
plesne umetnosti (Bamford 2009). Izpostavljen je medpredmetni vzgojno-
izobraževalni pristop skozi horizontalno in vertikalno povezovanje znanj,
spretnosti in učnih vsebin (Sicherl Kafol 2007).
Pomembno je torej, da različna predmetna področja povezujemo z ume-
tnostnimi. Integracija umetnosti v pedagoški proces ne omogoča le pridobi-
vanja informacij o določenih vsebinah s področij umetnosti, temveč njihovo
uporabo v novih kontekstih. S tem otroci/mladostniki lahko razvijajo sposob-
nosti opazovanja, načrtovanja, predvidevanja, eksperimentiranja, sodelova-
nja idr., ki so pomembne za vseživljenjsko učenje (Burdette 2011).
Učinki kulturno-umetnostne vzgoje na različna področja razvoja
Kulturno-umetnostna vzgoja spodbuja celosten razvoj (Sicherl Kafol 2001).
Pozitivne učinke vključevanja umetnosti v šolski kurikulum ugotavljajo iz-
59
