Page 60 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
ena Smrtnik Vitulić idr.
sledki vrste raziskav (Anttila in Svendler Nielsen 2019; Bellisario, Donovan in
Prendergast 2012; Geršak 2016; Jeler, Kamnikar in Geršak 2021; Krek idr. 2007;
Overby 2014), ki kažejo, da poučevanje z integracijo umetnosti učencem in
dijakom omogoča bolj poglobljeno znanje, spodbuja analitično in kritično
učenje ter spodbuja k ustvarjalnosti in domišljiji.
Kroflič (2007) izpostavlja, da je umetnost v šoli predvsem v funkciji izbolj-
ševanja splošnih miselnih zmožnosti, kot so npr. prostorska predstavljivost,
funkcionalna pismenost, naravoslovno-analitično mišljenje in matematične
sposobnosti. Prav tako umetnost spodbuja sposobnosti analitičnega in kri-
tičnega mišljenja ter se lahko uporablja za motiviranje učenja in preverjanje
naučenega.
O pozitivnih učinkih vključevanja umetnosti v šolski kurikulum pričajo tudi
izsledki raziskave centra Johna F. Kennedyja za umetnost v vzgoji in izobraže-
vanju (Chand O’Neal 2014), ki so pokazali, da so pozitivni odnos do umetno-
sti, prilagodljivost in ustvarjalnost povezani z boljšimi rezultati pri reševanju
standardiziranih testov znanja.
Vključevanje umetnosti v delo otrok in mladostnikov lahko prispeva tudi k
razvoju njihovih sporazumevalnih zmožnosti. Sporazumevalne zmožnosti v
najširšem pomenu vključujejo vse to, kar lahko omogoča sporazumevanje z
drugimi (Bešter Turk 2011). So posameznikove zmožnosti sprejemanja, razu-
mevanja, doživljanja, vrednotenja in uporabe različnih sporočil za učinkovito
sporazumevanje z drugimi (Baloh 2020).
Diaz, Lisa Donovan in Louise Pascale (2006) izpostavljajo, da poučevanje
z umetniško izkušnjo pozitivno vpliva na čustveni in socialni razvoj, samo-
podobo ter samozavest otok in mladostnikov. Kot piše Kroflič (2007), se prav
umetniška izkušnja kaže kot eden temeljnih pedagoških medijev za vstop v
ključne izkušnje oziroma doživetja. Raziskave tudi kažejo, da z umetniškimi
dejavnostmi lahko pozitivno vplivamo na različne vidike čustvenega in so-
cialnega razvoja (Anttila in Svendler Nielsen 2019; Cambell, Connell in Be-
egle 2007; Mundet-Bolos, Fuentes-Pelaez in Pastor 2017; North, Hargreaves
in O’Neill 2000; Sicherl Kafol 2001). Raziskovalci tudi ugotavljajo, da različne
umetniške izkušnje prispevajo k večji sproščenosti učencev in boljšemu po-
čutju v razredu, vključevanje umetnosti v vzgojno-izobraževalni proces pa
izboljša medosebne odnose med učenci (Pramling Samuelsson idr. 2009 v
Geršak idr. 2018) in spodbuja tako boljše razumevanje sebe kakor tudi ožjega
ter širšega okolja.
Mednarodna raziskava DICE (DICE Consortium 2010) je pokazala, da so bili
otroci in mladostniki, ki so sodelovali v programu umetniških delavnic, uspe-
šnejši pri reševanju problemov, so se bolje spoprijemali s stresom, so bili str-
60
sledki vrste raziskav (Anttila in Svendler Nielsen 2019; Bellisario, Donovan in
Prendergast 2012; Geršak 2016; Jeler, Kamnikar in Geršak 2021; Krek idr. 2007;
Overby 2014), ki kažejo, da poučevanje z integracijo umetnosti učencem in
dijakom omogoča bolj poglobljeno znanje, spodbuja analitično in kritično
učenje ter spodbuja k ustvarjalnosti in domišljiji.
Kroflič (2007) izpostavlja, da je umetnost v šoli predvsem v funkciji izbolj-
ševanja splošnih miselnih zmožnosti, kot so npr. prostorska predstavljivost,
funkcionalna pismenost, naravoslovno-analitično mišljenje in matematične
sposobnosti. Prav tako umetnost spodbuja sposobnosti analitičnega in kri-
tičnega mišljenja ter se lahko uporablja za motiviranje učenja in preverjanje
naučenega.
O pozitivnih učinkih vključevanja umetnosti v šolski kurikulum pričajo tudi
izsledki raziskave centra Johna F. Kennedyja za umetnost v vzgoji in izobraže-
vanju (Chand O’Neal 2014), ki so pokazali, da so pozitivni odnos do umetno-
sti, prilagodljivost in ustvarjalnost povezani z boljšimi rezultati pri reševanju
standardiziranih testov znanja.
Vključevanje umetnosti v delo otrok in mladostnikov lahko prispeva tudi k
razvoju njihovih sporazumevalnih zmožnosti. Sporazumevalne zmožnosti v
najširšem pomenu vključujejo vse to, kar lahko omogoča sporazumevanje z
drugimi (Bešter Turk 2011). So posameznikove zmožnosti sprejemanja, razu-
mevanja, doživljanja, vrednotenja in uporabe različnih sporočil za učinkovito
sporazumevanje z drugimi (Baloh 2020).
Diaz, Lisa Donovan in Louise Pascale (2006) izpostavljajo, da poučevanje
z umetniško izkušnjo pozitivno vpliva na čustveni in socialni razvoj, samo-
podobo ter samozavest otok in mladostnikov. Kot piše Kroflič (2007), se prav
umetniška izkušnja kaže kot eden temeljnih pedagoških medijev za vstop v
ključne izkušnje oziroma doživetja. Raziskave tudi kažejo, da z umetniškimi
dejavnostmi lahko pozitivno vplivamo na različne vidike čustvenega in so-
cialnega razvoja (Anttila in Svendler Nielsen 2019; Cambell, Connell in Be-
egle 2007; Mundet-Bolos, Fuentes-Pelaez in Pastor 2017; North, Hargreaves
in O’Neill 2000; Sicherl Kafol 2001). Raziskovalci tudi ugotavljajo, da različne
umetniške izkušnje prispevajo k večji sproščenosti učencev in boljšemu po-
čutju v razredu, vključevanje umetnosti v vzgojno-izobraževalni proces pa
izboljša medosebne odnose med učenci (Pramling Samuelsson idr. 2009 v
Geršak idr. 2018) in spodbuja tako boljše razumevanje sebe kakor tudi ožjega
ter širšega okolja.
Mednarodna raziskava DICE (DICE Consortium 2010) je pokazala, da so bili
otroci in mladostniki, ki so sodelovali v programu umetniških delavnic, uspe-
šnejši pri reševanju problemov, so se bolje spoprijemali s stresom, so bili str-
60
