Page 61 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 61
Pomen umetniških izkušenj v vzgojno-izobraževalnem procesu
pnejši do manjšin in tujcev, so se bolje vživljali v čustva drugih, bili skrbni do
drugih in se počutili samozavestnejši v komunikaciji.
Integrativno povezovanje predmetov z umetnostjo pozitivno vpliva na ra-
zredno klimo in sodelovanje med učenci. Rezultati raziskave Diaza, Lise Do-
novan in Louise Pascale (2006) so pokazali, da so učiteljice, ki so v svoje delo
aktivno vključevale umetnost, na ta način izboljšale razredno klimo. Učenci
so se pri pouku lažje svobodno izražali, zadržani učenci so se ob ustvarjanju
sprostili, tujejezični pa so premostili jezikovne ovire.
Na podlagi navedenih pozitivnih učinkov kulturno-umetnostne vzgoje na
različna področja razvoja lahko povzamemo, da z vključevanjem umetnosti
v učni proces spodbujamo razvoj kompetenc za vseživljenjsko učenje (Co-
uncil Recommendation of May 2018 on Key Competences for Lifelong Lear-
ning 2018). Kompetence za vseživljenjsko učenje, ki so kombinacija znanja,
spretnosti in odnosov, so opredeljene na področjih pismenosti in večjezič-
nosti ter vključujejo matematične, naravoslovne, tehniške, inženirske in digi-
talne kompetence, osebnostne, družbene, učne, državljanske in podjetniške
kompetence ter kompetence, povezane s kulturno zavestjo in z izražanjem
(Council Recommendation on Key Competences for Lifelong Learning 2018).
Navedene kompetence za vseživljenjsko učenje vključujejo kritično mišlje-
nje, reševanje problemov, timsko delo, komunikacijo, analitične sposobnosti,
ustvarjalnost in znotrajkulturne sposobnosti, kar sovpada s predhodno opre-
deljenimi učinki kulturno-umetnostne vzgoje na različna področja razvoja.
Pomen vnašanja umetnosti v vzgojno-izobraževalni proces in sodelovalno
delo z umetniki ter s kulturnimi ustanovami predstavljata tudi izhodišče pro-
jekta SKUM.
Problem in cilj raziskave
Različni avtorji in dokumenti na področju kulturno-umetnostne vzgoje (Bam-
ford 2009; McCarthy idr. 2004; UNESCO 2006; 2010) poudarjajo pomen ume-
tniških izkušenj za spodbujanje različnih področij razvoja otrok in mladostni-
kov. Učinki umetniških izkušenj se kažejo npr. v otrokovem/mladostnikovem
znanju (Geršak 2016; Overby 2014), medosebnih odnosih (Brdnik Juhart in Si-
cherl Kafol 2021; North, Hargreaves in O’Neill 2000) in čustvih (Anttila in Sven-
dler Nielsen 2019; Diaz, Donovan in Pascale 2006). Skladno z navedenim smo
v projektu SKUM preko umetniških izkušenj razvijali različna področja razvoja
otrok in mladostnikov.
Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, kako vključevanje umetniških izkušenj v
vzgojno-izobraževalni proces prispeva k različnim področjem razvoja otrok
in mladostnikov.
61
pnejši do manjšin in tujcev, so se bolje vživljali v čustva drugih, bili skrbni do
drugih in se počutili samozavestnejši v komunikaciji.
Integrativno povezovanje predmetov z umetnostjo pozitivno vpliva na ra-
zredno klimo in sodelovanje med učenci. Rezultati raziskave Diaza, Lise Do-
novan in Louise Pascale (2006) so pokazali, da so učiteljice, ki so v svoje delo
aktivno vključevale umetnost, na ta način izboljšale razredno klimo. Učenci
so se pri pouku lažje svobodno izražali, zadržani učenci so se ob ustvarjanju
sprostili, tujejezični pa so premostili jezikovne ovire.
Na podlagi navedenih pozitivnih učinkov kulturno-umetnostne vzgoje na
različna področja razvoja lahko povzamemo, da z vključevanjem umetnosti
v učni proces spodbujamo razvoj kompetenc za vseživljenjsko učenje (Co-
uncil Recommendation of May 2018 on Key Competences for Lifelong Lear-
ning 2018). Kompetence za vseživljenjsko učenje, ki so kombinacija znanja,
spretnosti in odnosov, so opredeljene na področjih pismenosti in večjezič-
nosti ter vključujejo matematične, naravoslovne, tehniške, inženirske in digi-
talne kompetence, osebnostne, družbene, učne, državljanske in podjetniške
kompetence ter kompetence, povezane s kulturno zavestjo in z izražanjem
(Council Recommendation on Key Competences for Lifelong Learning 2018).
Navedene kompetence za vseživljenjsko učenje vključujejo kritično mišlje-
nje, reševanje problemov, timsko delo, komunikacijo, analitične sposobnosti,
ustvarjalnost in znotrajkulturne sposobnosti, kar sovpada s predhodno opre-
deljenimi učinki kulturno-umetnostne vzgoje na različna področja razvoja.
Pomen vnašanja umetnosti v vzgojno-izobraževalni proces in sodelovalno
delo z umetniki ter s kulturnimi ustanovami predstavljata tudi izhodišče pro-
jekta SKUM.
Problem in cilj raziskave
Različni avtorji in dokumenti na področju kulturno-umetnostne vzgoje (Bam-
ford 2009; McCarthy idr. 2004; UNESCO 2006; 2010) poudarjajo pomen ume-
tniških izkušenj za spodbujanje različnih področij razvoja otrok in mladostni-
kov. Učinki umetniških izkušenj se kažejo npr. v otrokovem/mladostnikovem
znanju (Geršak 2016; Overby 2014), medosebnih odnosih (Brdnik Juhart in Si-
cherl Kafol 2021; North, Hargreaves in O’Neill 2000) in čustvih (Anttila in Sven-
dler Nielsen 2019; Diaz, Donovan in Pascale 2006). Skladno z navedenim smo
v projektu SKUM preko umetniških izkušenj razvijali različna področja razvoja
otrok in mladostnikov.
Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, kako vključevanje umetniških izkušenj v
vzgojno-izobraževalni proces prispeva k različnim področjem razvoja otrok
in mladostnikov.
61
